Avsnitt
-
Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu.
Gostje:
Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje;
Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana;
Jasmin Feratović, predstavnik opozicije, svetniška skupina Pirati;
Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana.
Avtor oddaje Peter Močnik. -
Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo;
Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani;
Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare. -
Saknas det avsnitt?
-
Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel?
V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.
Gostje:
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;
Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;
dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. -
Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji.
Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija;
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar.
Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. -
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
-
V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih.
Gostje:
Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike
dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko;
Benjamin Turnšek, Elektro Primorska.
Avtorica oddaje Erna Strniša. -
Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17-ih.
Gostje:
Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;
Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.
Avtorica oddaje Urska Subotič Jereb. -
Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja.
-
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.
V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.
Avtor oddaje Žiga Fabjan. -
Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.
Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.
Avtorica oddaje Nataša Mulec. -
Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje.
Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?
O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Valter Mlekuž, župan Občine Bovec;
Marko Matajurc, župan Občine Kobarid;
Alen Červ, župan Občine Tolmin;
Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra;
Filip Hrovat, Bovec šport center. -
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
Avtor oddaje Blaž Ermenc. -
Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem tokrat Studiu ob 17.00 iz Filmskega gledališča v Idriji. Oddajo sooblikujejo tudi občinstvo.
Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija;
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar.
Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. -
Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije;
Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja;
dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU.
Avtorica Lucija Dimnik Rikić. -
V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov. Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo.
-
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa.
Gostje:
dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik;
dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. - Visa fler
