Avsnitt
-
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.
V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.
Avtor oddaje Žiga Fabjan. -
Saknas det avsnitt?
-
Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.
Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.
Avtorica oddaje Nataša Mulec. -
Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje.
Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?
O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Valter Mlekuž, župan Občine Bovec;
Marko Matajurc, župan Občine Kobarid;
Alen Červ, župan Občine Tolmin;
Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra;
Filip Hrovat, Bovec šport center. -
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
Avtor oddaje Blaž Ermenc. -
Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem tokrat Studiu ob 17.00 iz Filmskega gledališča v Idriji. Oddajo sooblikujejo tudi občinstvo.
Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija;
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar.
Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. -
Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije;
Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja;
dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU.
Avtorica Lucija Dimnik Rikić. -
V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov. Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo.
-
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa.
Gostje:
dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik;
dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. -
Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen.
Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.
Gostje:
Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi;
dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik;
dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..
Avtorica oddaje Jolanda Lebar. -
Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.
-
Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči, temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino, kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov oskrb v urgentnih centrih nenujnih. Več v Studiu ob 17ih, kjer bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nujna medicinska pomoč organizacijsko potrebuje samostojno institucijo.
Gostje:
dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor;
dr. Mitja Mohor, spec. urgentne medicine, Zdravstveni dom Kranj;
Denis Kordež, poznavalec nujne medicinske pomoči.
Avtorica oddaje Aljana Jocif. -
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
-
Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.
Gostje:
dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve;
Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb. -
Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev.
Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove?
Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije;
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja;
prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. -
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je politično razdelila skupnost. Čeprav se tako rekoč vsi strinjajo z nujnostjo pietetnega pokopa žrtev povojnih pobojev, pa si ostro nasprotujejo glede pokopa na ljubljanskih Žalah – temu nasprotuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković –, in glede ponovne uvedbe dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kakšne so možnosti, da bodo žrtve povojnih pobojev pokopane tako, kot to predvideva novelirani zakon? O tem in drugih vprašanjih, ki jih odpira polpretekla boleča zgodovina slovenskega naroda, v tokratnem Studiu ob 17ih.
Gostje:
Iva Dimic, poslanka stranke NSi – predlagateljice zakona,
mag. Borut Sajovic, poslanec stranke Gibanje Svoboda in obrambni minister v odhodu,
prof. dr. Mitja Ferenc, član Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč,
akad. prof. dr. Peter Štih, zgodovinar in nekdanji predsednik SAZU.
Avtor oddaje Aleksander Čobec. -
Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih.
Gostje:
Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN;
Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji;
Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. -
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
- Visa fler
