Avsnitt
-
Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodišče za ta pogovor pa je predlog za novo avtocesto, ki bi vodila od Postojne do Jelšan. Ali torej več cest pomeni manj zastojev ali še več avtomobilov?
Gosti:
Špela Berlot Veselko, koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politikoprof. Matej Ogrin, predstojnik Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakultetidr. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisuprof. Tom Rye, britanski prometni raziskovalec, Univerza MoldeZapiski:
Novi predlogi za avtocesto Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna - Jelšane Odziv Koalicije za trajnostno prometno politiko Strokovni povzetek - spodbujeni promet Pogovor z dr. Susan Handy Pogovor s prof. Tomom RyemZa ideje in komentarje: [email protected]
-
V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storitev z vsega sveta, da svoje izdelke pridejo preizkusiti v Talin. Na mnogih ravneh je estonska družba zelo odprta za inovacije, ki lahko spremenijo delovanje prometa in javnih prostorov v mestu. A zakaj se trudijo biti v ospredju? Kako skušajo privabiti inovacije v mesto? Kakšne koristi imajo od tega prebivalci? V Zeleni luči smo obiskali Talin in spoznali nekaj izjemnih idej, ki že spreminjajo promet sedanjosti.
Gosti:
prof. Raivo Sell, vodja Laboratorija za avtonomna vozila, Univerza TalTechMark-Emil Taalivere, vodja inovacij, Oddelek za strateško upravljanje pri mestni administracijiRainer Kivimäe, vodja enote za brezpilotne letalnike, Metrosertdr. Jaanus Müür, raziskovalec, Oddelek za inovacije in upravljanje, Univerza TalTechZapiski:
Laboratorij za avtonomna vozilaIniciativa Test in TallinnLaboratorij za testiranje brezpilotnih letalnikov, MetrosertProjekt CityAMOddaja Globus o estonski digitalizaciji javne upraveReportaže v Zeleni luči iz Barcelone, Köbenhavna, Osla in ParizaZa zgodbe in vprašanja: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Saknas det avsnitt?
-
Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure.
Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci.
Sogovorniki:
Carlos Moreno, kolumbijsko-francoski urbanist, avtor koncepta 15-minutnega mestaValentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizmaChristopher Najdovski, nekdanji podžupan ParizaZapiski:
Prvi del reportaže iz Pariza - prometna revolucijaIntervju z legendarnim urbanistom Janom Gehlom v Zeleni lučiCarlos MorenoZa predloge in pripombe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto.
Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi.
Sogovorniki:
Andrej Bernik, arhitekt in soustanovitelj biroja FieldworkChristopher Najdovski, nekdanji podžupan ParizaCorentin Roudaut, kolesarski aktivist iz organizacije Parise en SelleValentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma na SorboniMarie Wehner, članica kolesarske organizacije Collectif Vélo Île-de-FranceVsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem.
Gosta:
Sabina Dermota, uporabnica psa vodičaTomaž Wraber, upokojenec in nekdanji član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije -
Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost električnim vozilom. A Oslo je moralo premagati veliko visokih preprek, da so prišli do takega ekosistema. Kako denimo zagotoviti polnjenje avtomobilov za prebivalce blokov? Kako zagotoviti dovolj električne energije na pravih lokacijah? Predvsem pa nas bo v Zeleni luči zanimalo, kaj se lahko iz njihovih izkušenj naučimo tudi v Sloveniji. Oslo je obiskal Luka Hvalc.
Gosta:
Sture Portvik, vodja elektromobilnosti pri Mestni občini OsloHenrik Gudmundsson, ConcitoZapiski:
Okoljska agencija v OsluNorveška zveza lastnikov električnih avtomobilovNorveška strategija polnilnicZakonodaja glede umeščanja polnilnic v blokovka naseljaHenrik Gudmundsson o razogljičenju logistikeReportaži v Zeleni luči iz Barcelone in Københavna Poteka akcija za spodbujanje kolesarjenja Polni zagonaZa vprašanja in zgodbe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja.V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.
Gost:
David Sim, arhitekt in urbanistZapiski:
Knjiga Mehko mesto Portret Jana Gehla v Zeleni luči Reportaža iz Københavna o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Zelena luč o analiziranju slovenskih kolesarskih stezZa predloge in pripombe: [email protected]
-
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Gost:
Jan Gehl, danski urbanistZapiski:
Gehl PeopleKnjiga Mesta za ljudi Knjiga Life between buildings Prvi del reportaže iz Københavna - o učinkoviti kolesarski infrastrukturiZa predloge in pripombe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.
Gosti:
Thomas Krag, Dansko kolesarsko veleposlaništvoHenrik Gudmundsson, Organizacija CONCITOJan Gehl, legendarni urbanist in arhitektZapiski:
Kolesarske “superpoti” v KøbenhavnuDansko kolesarsko veleposlaništvo - rešitve za spodbujanje kolesarjenjaOrganizacija CONCITOMestne strategije za razvoj kolesarske infrastrukturePoslušajte tudi: Barcelona - mesto, v katerem je pešec carZa komentarje in vprašanja: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.
Gosta:
Nejc Černilogar, razvijalec in del ekipe aplikacije KamKamKatjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija FocusZapiski:
Aplikacija KamKamAplikacija ZenpreNočna izmena: Delo strojevodje tovornega vlakaOb osmih na Prvem: Urban Jeriha o parkirnih politikahPreverjanje motorističnih spretnosti na Vranskem - Val 202, 22. aprilaZa komentarje in predloge: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Gosti:
dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nikšić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UMZapiski:
Uvod v odpornost oskrbovalnih verigNevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verigPosledice pandemije za globalne oskrbovalne verigePosledice zaprtja Hormuške ožineNova svilna potGeopolitika Perzijskega zaliva v GlobusuZa komentarje in zgodbe: [email protected]
-
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?
Gostji:
Barbara Laa, platforma Wir machen WienValentina Haas, Changing Cities BerlinZapiski:
Changing Cities BerlinWir machen WienKampanja Platz für WienKolesarski referendumProstorožZelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v BarceloniZa komentarje in zgodbe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije.
Gosti:
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta MedianaAndrej Brglez, raziskovalec mobilnostiJonas Sonnenschein, Umanotera volivci z različnih koncev SlovenijeZa vaše komentarje in mnenja: [email protected]
-
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. Povezava do prvega dela oddaje
Gosti:
prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnostidr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerzadr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerzaAriadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administracijiZapiski:
Soseska HortaRezultati preureditve in vplivi na zdravjeRaziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski prometRaziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih spremembprof. Tom Rye v Zeleni lučiZa zgodbe in pripombe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka”V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.Povezava do drugega dela oddaje
Gosti:
Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusadr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerzaAriadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administracijidr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerzaprof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnostiZapiski:
BiciBus - gradiva o projektuSuperbloki - javni programO razvoju superblokovRaziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski prometRaziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih spremembprof. Tom Rye v Zeleni lučiZa komentarje in zgodbe: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
Gosta:
Klemen Filipič, strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZSMarc Figuls, direktor podjetja FactualPoslušajte tudi:
Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje Zelena luč: Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji Zelena luč: Zagon za kolesarjenje v služboZa zgodbe in predloge: [email protected]
-
Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.
Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema naša olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izkušnjo potovanja.
Sogovornik:
Daniel Alfrieder, podpredsednik avtonomne pokrajine Južna Tirolska in minister, zadolžen tudi za mobilnostZa zgodbe in predloge: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Gostja:
Elena Lunder, okoljevarstvena organizacija FocusZapiski:
Publikacija o dobavni verigi baterijPoglobljena mednarodna raziskava SOMONedavna nesreča v KonguNačrtovani rudnik litija v SrbijiZa mnenja in priporočila: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
Gost:
dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef StefanZapiski:
SimCityCities: SkylinesTransport FeverMini MetroMini MotorwaysSubway BuilderNIMBY RailsTraffic SimulationOpenTTDSimulation of Urban MObility (SUMO)Ticket to RideSuburbiaAge of SteamZa pripombe in predloge: [email protected]
-
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
Gosti:
Špela Berlot Veselko, koordinatorica KTPPprof. Matej Ogrin, eden izmed pobudnikov ustanovitve KTPPMarjeta Benčina, FocusMarko Peterlin, IPoPMatija Vene, Društvo potnikov SlovenijeZapiski:
Koalicija za trajnostno prometno politiko Koncept novih linij LPP Zmaj Koncept taktnega voznega reda Marjeta Benčina o prevozni revščini Špela Berlot Veselko o onesnaženem zraku Društvo potnikov SlovenijeZa zgodbe in predloge: [email protected]
- Visa fler
