Avsnitt
-
Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Precej držav je neposredni RTV-prispevek, naročnino že opustilo in jo nadomestilo z drugo obliko financiranja: od različnih oblik davčnih obveznosti državljanov pa vse do plačila iz proračuna, vendar tako, da je njegova višina vezana na zunanji kazalnik, na primer na bruto domači proizvod. Kljub temu pa se v praksi dogaja, da medijske organizacije obljubljenega nato ne prejmejo v dogovorjeni višini. Kako torej financiranje RTV hiš vpliva na njihovo delovanje, na politične vplive?
-
»To ne bo samo največji nogometni dogodek, ampak najpomembnejši dogodek v človeški zgodovini, najbolj navdihujoč dogodek, ki ga bo človeštvo kadar koli videlo.« S temi besedami je predsednik mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino lani decembra opisal mundial, ki se začenja v glavnem mestu Mehike, gostile pa ga bodo predvsem Združene države in tudi Kanada.
O nogometu se je v povezavi s tem dogodkom pisalo manj, kot bi si želeli. To bo prvi mundial, na katerem bosta igrali reprezentanci, ki sta med seboj v vojni – ameriška in iranska –, na srečo ne v isti skupini, prvi z najdražjimi vstopnicami v zgodovini velikih tekmovanj in enako neprijetno enkraten, tudi kar zadeva ogljični odtis ob premikih reprezentanc, že v skupinskem delu. To bo tudi prvenstvo z rekordnim številom udeleženk – 48, to pa je pri ljubiteljih nogometa prav tako izzvalo kritike. O vsem tem v Vročem mikrofonu na Valu 202 tudi z Majo Hrvatin in Luko Petričem, ki sta na prizoriščih prvenstva.
-
Saknas det avsnitt?
-
Generalna sekretakrat Amnesty International Agnès Callamard zaradi svojega delovanja ne sme v številne države, kot so Rusija, Kitajska, Filipini, Savdska Arabija. Bila je tudi posebna poročevalka Združenih narodov za zunajsodne usmrtitve; med drugim je preiskovala umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Sulejmanija. Brez dlake na jeziku govori o genocidu v Gazi, vojni v Iranu, zločinih iranskega režima, nezakonitih ameriških napadih, preganjanjih, sistematičnih kršitvah človekovih pravic, tudi Šutarjevemu zakonu in odstranitvi palestinske zastave s pročelja vladne palače.
"Palestinska zastava je zastava ljudi, ki so žrtve genocida in nezakonite okupacije. Odstranitev zastave je zanje klofuta. To nas mora resnično skrbeti. Oblast moramo pozvati, da naj, če ima prijateljski odnos z Izraelom, to prijateljstvo izkoristi za prave stvari, za to, da zahteva končanje genocida, nezakonite okupacije in spoštovanje mednarodnega prava. To bi moral narediti pravi prijatelj."
-
Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Gostje:
Miha Krofel, Biotehniška fakulteta
Matija Stergar, Zavod za gozdove
Iztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto
Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajineOddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro.
Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Poglavja:00:00:51 Kako prepoznamo šakala?00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala?00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati?00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala?00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev
Fotografija: Martin Steenhaut -
Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije?
Sogovorniki:
- Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar
- prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu -
Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.
Sogovorniki:
Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v OsluKacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanjeMiha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na NorveškemJan Erik Grindheim, profesor politologijePovezave:
Podkast Zelena luč iz OslaIntervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na NorveškemZa odzive: [email protected]
Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
-
Iskanje osebnega zdravnika je v Sloveniji postalo prava nočna mora. Pogosto dobesedno. Spomnimo se primera iz Borovnice, kjer so pacienti na vpis k novi zdravnici čakali od noči. Podobna zgodba, le da podnevi, a ob deževnem in hladnem vremenu se je zgodila prejšnji teden v Cerknem. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj prizore označuje za nedopustne in ponižujoče do pacientov, prelaganje odgovornosti pa ne rešuje osnovne težave. Izjeme kažejo, da se je mogoče organizirati tudi drugače. Primer dobre prakse smo poiskali v ZD Logatec.
-
Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje.
Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.
-
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Sogovorniki:
dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligencodr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistikiSam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimoKaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov -
"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?
-
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani.
Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki:
Goran Lukić, Delavska svetovalnicaVesna Levstek, direktorica družbe Nepremičnine PlusUrška Loboda, nepremičninska agentka Ronja, Ambasada RogBoštjan Rus, glavni inšpektor Inšpektorata za stanovanje in dolgotrajno oskrboLana Krznarič, PIC -
Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo.
Gosta:
- Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede
- Seku Conde, novinar TV Slovenija -
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?
-
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Gost v studiu: Andrej Šter, nekdanji vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva
-
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
-
Dogajanje na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in potrošnike. V ospredju pozornosti je dogajanje na naftnem trgu, saj je zaprtje Hormuške ožine eden največjih naftnih šokov na strani ponudbe v zgodovini. Tudi če se vojna konča takoj, bi se proizvodnja na Bližnjem vzhodu na raven pred vojno vrnila šele čez nekaj mesecev. O vplivu globalnih razmer na slovensko gospodarstvo, ki ga bo ustavitev dobavnih verig dodatno obremenila, ob tem so pred nami še negotovi časi oblikovanja nove vlade, se pred Vročim mikrofonom pogovarjamo z glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.
-
V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma. Reportaža: Med Slovenci v Pragi
-
Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.
Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke?
Sogovorniki:
Noorullah in Dragana OriyakhelJanja in prosilec za azil Romain Adje ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn23 letni Sharif tudi iz Brežicsociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik Miha Blažič – Ntoko, predstavnik Ambasade Rog, samonikle iniciative, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migrantimimoidoči na ljubljanskih ulicah -
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah.Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?
Sogovorniki:
Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosov
Nomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
David Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti
Tadej Grum, magistrski študent novinarstva
Srđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovja
Petar Petkovski, študent novinarstva -
Minevata dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo.
Ameriški predsednik Donald Trump povodov za vojno nikoli ni prepričljivo pojasnil, niti ni pridobil soglasja ameriškega kongresa, kaj šele Združenih narodov. Zdi se, da še naprej seje kaos in računa, do bo iz tega nekako izšel kot zmagovalec.
O konfliktu na Bližnjem vzhodu, odnosih med ZDA in Evropo, vojni v Ukrajini in o zdravju ameriške demokracije pod Trumpom je ekskluzivno za poslušalke in poslušalce Vala 202 spregovorila Anne Applebaum. Zgodovinarka, novinarka ameriške revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America je avtorica pred kratkim v slovenščino prevedenega dela Avtokracija, d. d., slovenskim bralcem pa je na voljo tudi obsežna knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč – zanjo je leta 2004 prejela Pulitzerjevo nagrado.
objave v reviji The Atlantic,podkast Autocracy in America,knjiga Avtokracija d. d., knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč,besedilo radijskega intervjuja z Anne Applebaum na rtvslo.si.Poglavja:00:00:01 Napad na Iran: Nejasni cilji, Trumpovo nerazumevanje tveganj, usoda iranskega ljudstva, oteževanje opozicijskih gibanj in medijev.00:05:41 Trumpovi osebni interesi: Finančne koristi na Bližnjem vzhodu, primerjava z Bushevo administracijo, kaj sploh še omejuje Trumpa.00:08:16 Laganje kot prikaz moči: Kako avtokrati uporabljajo dezinformacije za ustrahovanje in ustvarjanje apatije.00:12:17 Nova ureditev in delitev sveta: Kako je Ukrajina preoblikovala način vojskovanja, zabloda o Hladni vojni 2.0, boj med avtokracijo in demokracijo znotraj vsake države.00:16:41 Pomen močne in združene Evrope: Zakaj je suverenost držav najbolje zaščitena znotraj EU, pomen civilne družbe, zakaj se demokracije obračajo proti sebi.
Uporabne povezave: - Visa fler
