Avsnitt
-
Uroš je v hribe začel zahajati v času otroštva. V času srednje šole in študija je bil aktivni član mladinske komisije pri PZS, med leti 2008 in 2010 je bil njen načelnik.
Uroš je planinski vodnik PZS. Sodeloval je na številnih taborih za mlade, mnoge je tudi vodil.
Z glasbo je povezan vse življenje, sodeloval je v fantovskemu oktetu, sedaj znanemu kot Šaleški študentski oktet, izdal je zgoščenko pesmi s planinsko tematiko Greva pod objem gora.
Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za katero je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Leta 2013 je doktoriral, trenutno deluje kot docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V oddaji Ugriznimo znanost na TV Slovenija je nekaj sezon zastavljal matematične uganke.
Uroš je stand up komik, ki aktivno nastopa širom Slovenije. Leta 2012 je zmagal na tekmovanju Komik leta, javnost pa ga predvsem pozna po zbadanju Jana Plestenjaka in Borisa Pahorja v oddaji Na žaru. Leta 2018 je premiero doživela njegova avtorska monokomedija Profesor Kuzma mlajši, leta 2021 predstava Mali otroci, veliki problemi, soustvaril je tudi avtorsko igrano komedijo Slovenec in pol.
Z nami V steni tokrat človek mnogih talentov, hudomušni, kreativni in multi aktivni, Uroš KuzmanTeme, ki smo jih obdelali:
00:02:15 - Začetki stand-upa, napake in napredovanje
00:11:10 - Soočanje s pritiski in ustvarjalni proces komedije
00:20:00 - Talent za komedijo in razvoj stand-upa v Sloveniji
00:36:40 - Slovenci in smeh: smešnost, stand-up in vici danes
00:51:30 - Meje humorja in trajen vpliv prijateljstva
01:03:45 - Otroci in hribi: varnost in primerne ture
01:18:00 - Starševski izzivi in vloga mladine
01:30:45 - Urošev osebni razvoj: glasba, matematika in hribi
01:48:05 - Matematika v življenju in sodelovanje z znanostjo
01:56:20 - Tehnologije, življenjska obdobja in zgodba o nočni turi s sinom -
Roman je v stik s športnim plezanjem prišel v najstniških letih, s trenerstvom se je začel ukvarjati leta 1996 v PK Škofja Loka. Ob prelomu tisočletja se je trenerstvu posvetil profesionalno in ob njem so rasle številne slovenske športne plezalke in številni slovenski športni plezalci, ponudbe za trenersko delo, pa so prihajale (in še vedno prihajajo,) tudi iz tujine.
Na svoji profesionalni poti je bil trener in selektor slovenske mladinske reprezentance in selektor državne reprezentance, vodil je tudi avstrijsko reprezentanco. Pod njegovim vodstvom sta Maja Vidmar (2007) in Mina Markovič (2011, 2012) zmagali v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.
Leta 2019 je začel sodelovati z Janjo Garnbret, ki pod njegovim trenerstvom in mentorstvom kreira ter dominira vrh ženskega športnega plezanja zadnjih let. Skupaj ustvarjata neverjetno zgodbo vrhunske športnice, ki je že praktično osvojila vse kar se osvojiti da, s krono dveh olimpijskih zlatih kolajn.
Z nami V steni tokrat, brez nepotrebne skromnosti, neuspešnejši športnoplezalni trener vseh časov, Roman Krajnik.
Teme, ki smo jih obdelali:
Plezalni izlet v Ceuse in plezanje v skali. Ali se je glava po Parizu že ohladila? Kako je potekala finalna olimpijska tekma skozi oči Romana Krajnika? »Potem pa pride četrti balvan.« Pritisk, ki ga redko kdo razume! A se da na tak pritisk pripraviti? Psihološka priprava športnikov? Kako trenerji pilijo svoje trenerske veščine? Tudi trener raste ob svojih varovancih. Ali ima večina elitnih tekmovalcev individualne trenerje? Trener mora znati »brati« treniranega in se mu/ji znati prilagoditi! Ali je lažje delati s puncami ali fanti? Romanovi trenerski začetki in njegov razvoj. Nasvet za mlade trenerj(k)e. Če ni »all inn«, ni pravih rezultatov! Kaj Romanu predstavlja izziv pri treniranju svojih varovank in varovancev? V kakšni »kondiciji« je športno plezanje v Sloveniji? Številni starši imajo prevelika športna pričakovanja od svojih otrok. Kdaj z otroki začeti resno trenirati? Javna opozarjanja na psihološke (zdravstvene) težave mladih športnikov(c) so nujne! Kako se bo tekmovalno športno plezanje razvijalo v prihodnje? Romanova vizija tekmovalnih (olimpijskih) disciplin. Kaj je plezanje? Kaj ti pomeni plezanje? Ali Roman pleza v skali? Kaj lahko z Janjo še osvojita? Tekma svetovnega pokala v Kopru in njen pomen za Slovenijo? -
Saknas det avsnitt?
-
Marjan Zidarič je član ekipe meteorologov in meteoroloških opazovalcev Arsa in Slovenske vojske, ki delujejo v naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici (2514m).
Na Kredarici je začel službovati leta 2010, pred tem je delal na Lisci (vremenski radar), še prej se je ukvarjal z obrambo pred točo pri takratnem Hidrometeorološkem zavodu Slovenije.
Že od malega je povezan z gorami, sicer pa tudi planinski vodnik PZS.
V tokratni epizodi našega podcasta nam Marjan predstavi 14 let delovanja meteorološkega opazovalca na Kredarici. Razloži nam, kako poteka tehnični del službe in kako sicer poteka življenje na Kredarici. Predstavi nam zgodbe povezane s svojim delom ter s številnimi planinci, ki se odpravljajo na Triglav. Opozori nas na pomen naše najvišje slovenske meteorološke postaje in nam pove, da le preverimo vremensko napoved, preden se podamo v visokogorje.
Z nami V steni tokrat, z najvišje slovenske pisarne, nasmejani vremenar Marjan Zidarič.
Delo v »najvišji pisarni« v Sloveniji. Delo meteorologov in meteoroloških opazovalcev na Kredarici. Delovne izmene meteorologov na Kredarice? Kako poteka delavni dan meteorologov na Kredarici? Triglavski ledenik je izginil! Pridobivanje vode za potrebe obratovanja Kredarice. S Kredarice pridobljene meteorološke podatke lahko uporabniki najdemo na spletu. Nevarnost neviht. Aplikacija - radarska slika padavin je lahko zelo uporabna za planince. Vremenski ekstremi na Kredarici. Različne oblike vetra. Ekstremni veter na Kredarici. Vpliv snega in ledu na kamnino v visokogorju. Najvišja višina snežne odeje in najvišja temperatura na Kredarici. Specifike vremena okoli Triglava. Kako se je voziti v službeno pisarno s helikopterjem? Obisk na Kredarici se v zadnjih letih povečuje. Pri obisku Triglava je veliko lahkomiselnosti. Prigoda, ko je udarila strela z jasnega. Zgodba z jagenjčkom s Kredarice. Živalski oblikovalci na Kredarici. Z leti človek dobi občutek za lokalno vreme. Vremenski vzorci se tudi na Kredarici spreminjajo. Kaj naj planinec preveri glede vremena, če gre na Triglav? Kako na Triglav pozimi? Marjanova poklicna pot preden je prišel na Kredarico. Prihodnost meteorološke postaje na Kredarici. Na Kredarici smo vsi enaki! -
Janez Skok je začel plezati konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na ljubljanskem Akademskem AO. Hitro je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije, ki je v zgodnjih 80-ih letih popolnoma in odločno zapopadla idejo prostega plezanja.
Opravil je številne proste ponovitve alpinističnih smeri. Sledile so raznolike prvenstvene smeri in težke ponovitve smeri v Centralnih in Zahodnih Alpah, poleti in pozimi.
V duhu časa manjših žepnih neodvisnih alpinističnih odprav se je s prijatelji večkrat odpravil na odprave v azijska gorovja in to kar s kombijem. Plezal je v ameriških Yosemitih, z ženo Ines Božič Skok sta splezala po Maestrijevi smeri na Cerro Torre.
Konec 80-ih let sta z Ines ustanovila založbo Sidarta, ki že leta opremlja domove številnih planincev, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev in športnih plezalcev, z zemljevidi in vodniško literaturo, pa tudi z leposlovjem.
Z nami v Steni, legendarni alpinist in založnik, Janez Skok
Teme, ki smo jih obdelali:
Izkušnje z odprave Rakaposhi v Pakistanu. Neverjetni plezalni tempo ambicioznih mladcev v začetku 80ih. »Hecna« zgodba iz Eigerja. Iz Eigerja v Dru. Alpinistična scena v zgodnjih 80ih (v Ljubljana). Prigoda v Grandes Jorasses in izgubljenim nahrbtnikom. Nesreča v Supercouloir-ju v MB du Tacul-u. Zakaj vponke z matico in ne navadne vponke!? Legendarna oštarija Rio v Ljubljana. Dogajanje v Paklenici v 80ih in šest smeri v Aniča Kuk-u v enem dnevu. Obdobje 80-ih je bilo posebno v kontekstu začetka prostega plezanja alpinističnih smeri. Nauk in spoznanje iz izkušnje 6000aka Thalay Sagar v Garhwal-ski Himalaji v Indiji. Ponovno s kombijem v Pakistan, na 8000-ak Nanga Parbat. Na vrsto pride Patagonija in vzpon na Cerro Torre po Maestrijevi smeri z Ines. Plezanje v Yosemite-ih v ZDA in odprva v dolino Nangma v Pakistanu. »Fotografska odprava« po Karakorumu in Himalaji. Začetek založbe Sidarta. 30 let (1994) od prvega športnoplezalnega vodnika izdanega pri Sidarti in prigode s Črnega Kala. Primerjava z vzhodnimi Nemci v smislu plezalne sposobnosti v 80-ih. Kdaj so pri Sidarti začeli izdajati pohodne in plezalne vodnike? Druga, dopolnjena in razširjena izdaja alpinističnega plezalnega vodnika Stena Vloga Mihe Valiča pri projektu, struktura vodnika in pomen Stene za alpinizem. Zgodba iz zimske Sfinge (»man with a sleeping bag.«) Plezanje s Frančkom Knezom. Koliko se danes pleza v hribih? Kakšno težo ima pri Sidarti leposlovje? Aktualno? A se danes bere leposlovje z gorniško vsebino? Iskalci svobode, knjiga o poljskem alpinizmu. Alpinizem je bil ponekod po Evropi lahko tudi beg iz vsakodnevne življenjske bede. Kako to, da so pri Sidarti izdali alpinistični vodnik za argentinsko Patagonijo? -
Jožko Gregorc se je rodil z okvaro vida. Kot otrok je imel nekaj vida, toliko, da je lahko vozil kolo in celo smučal, dokler ni bolezen napredovala in ga je vid za vedno zapustil. Jožko je zaposlen v kontaktnem centru Gorenjske banke. Poleg življenjskih obveznosti rad bere, se ukvarja s petjem in pohodništvom, čas pa rad preživlja s prijatelji.
Marjan Bogataj je delaven družinski človek. Gore je vzljubil v mladostnih letih in te so njegove zveste sopotnice vse do danes.
Jožko in Marjan sta po krstnem izletu na Kališče redno začela hoditi na planinske izlete v sredogorje, kasneje tudi v visokogorje. Leta 2019 sta se v sodelovanju z odborom inPlaninec, ki skrbi za invalidne osebe pri PZS, odločila, da bosta prehodila celotno Slovensko planinsko pot, znano tudi kot Slovenska planinska transverzala. Pot, ki je dolga 617 km, ima preko 37000 m vzpona in spusta ter 80 kontrolnih točk širom celotne Slovenije. Projekt sta leta 2023 uspešno zaključila.
V tokratni epizodi naveza dveh izjemnih planincev, ki na eni strani dokazujeta, da je z voljo, notranjo močjo in zaupanjem, po drugi strani pa s požrtvovalnostjo, vero in upanjem mogoče »premikati gore«. Z nami V steni, iskrena in nasmejana, Jožko Gregorc in Marjan Bogataj.
Teme, ki smo jih obdelali:
Kako sta se Jožko in Marjan spoznala? Kdaj sta začela hoditi v hribe? Občutki po prvi hribovski turi. Jožkova slepota. Navdušenje za hribe? Kako tehnično izpeljeta turo zaradi slepote. Previdno, pametno, premišljeno in odgovorno na ture. Sodelovanje v odboru inPlaninec pri PZS. Ideja za hojo po celotni Slovenski planinski poti (SPP). Kaj je SPP? Večina pohodnikov opravlja SPP po etapah. Kako sta si zastavila etape po SPP in katere etape so bile najtežje? Kako doživljata gore? Ali se ob slepoti drugi čuti res bolje izostrijo? »Po prehojeni poti (SPP) sem bil hribov sit!« Jožkove (ostale) prostočasne aktivnosti. Jožkova aktivnost pri omogočanju spletne dostopnosti za osebe z okvaro vida. Računalnik za slepega. Ali so nove sodobne tehnologije (AI,…) danes v pomoč slepim? Ali ima širša družba dovolj posluha za potrebe slepim? Ljudje ustvarjamo drug drugega. -
Janez, alpinistični inštruktor in član GRS Ljubljana, poklicno sicer magister farmacije, se je z gorami in plezanjem srečal v času študija. Je član AO Rašica iz Ljubljane, kjer kot alpinist že vrsto let aktivno in srčno mentorira mlajše generacije na začetku alpinistične poti.
Sodeloval je pri nastajanju Alpiročnika, spletnega alpinističnega učbenika, ki služi kot teoretična osnova za izvajanje programa alpinistične šole. Kot vodja taborov in različnih procesov usposabljanj je sodeloval na številnih akcijah pri komisiji za alpinizem PZS. Med leti 2021 in 2023 je bil glavni pobudnik prvega tečaja športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. Prav tako v letu 2023 je bil idejni in organizacijski vodja prvega Festivala alpinizma v Ospu. Je aktivni član KA PZS, aktiven alpinist, ki redno hodi na odprave.
V tokratni epizodi se bova z Janezom dotaknila njegove povezanosti z gorami in pomena mentoriranja mladih alpinistk in alpinistov. Govorila bova o splošnih nevarnosti v gorah in pa o aktualnih nevarnostih ob začetku poletne planinske in alpinistične sezone v visokogorju.
Z nami V steni multiaktivni in super energični, Janez Toni.
Teme, ki smo jih obdelali:
Pomen mentoriranja izkušenih alpinistov na matičnem odseku. Predajanje trikov, modrosti in izkušenj mladim. Pomen sprejemanja (pravih) odločitev v gorah. Alpinistični odsek (ferajn) – osnovna celica slovenskega alpinizma. Janez je tudi gorski reševalec. Zgodba z reševalne akcije na Snežniku. Otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 na Triglav in njihov ponos po dosežnem vrhu. Diabetiki v gorah. Izkušnja v gorah s pokvarjeno inzulinsko črpalko. Kako ravnati, če ima oseba z diabetesom v gorah zaradi tega težave? (Prvi) tečaj športnega plezanja za gluhe v Sloveniji. Znakovni jezik gluhih in dopolnitve pri športnem plezanju. Pomen ustrezne komunikacije pri plezanju in alpinizmu. Spletni alpinistični priročnik – Alpiročnik, osnovno učno gradivo za alpinistične šole. Podprite projekt Osp – PROJEKTOSP5 na 1919. Več in podrobno na: www.projektosp.si Nevarnosti v gorah. Aktualne razmere v gorah sredi junija. Kljub poletju je potrebno imeti s seboj v visokogorju še zimsko opremo. Problematika ustavljanja s cepinom. Potrebno je storiti vse, da do padca na snegu sploh ne pride! Pomen pravilnega odločanja v različnih situacijah v gorah! Iz napak se moramo učiti, zlasti v gorah! V gore premišljeno in odgovorno! Kaj vse nas lahko doleti v gorah? Izkušnja s premalo hrane in pijače iz zimske alpinistične smeri in alpinistične odprave. Priprave doma pred odhodom na turo? Kako se orientirati v gorah in problematika uporabe telefonov v gorah. Pred odhodom na turo je potrebno obvestiti svojce o naših planih. Preverite odprtost planinskih koč in, ali so planinske poti/alpinist. smeri v ustreznem stanju? Ob odhodu v tujino se ustrezno dodatno pripravimo. Veliko informacij, podatkov in napotkov kako v varno v gore: https://vvg.wp.pzs.si/ Prvi festival alpinizma v Ospu novembra 2023. -
Luka Krajnc in Luka Lindič sta konec poletja 2023 preplezala novo smer Lepotica in zver v severni steni Rjavine. Za končni prosti vzpon težavnosti zgornje desete stopnje je smer zahtevala 3 leta in 18 obiskov stene.
Februarja 2024 sta v štirih dneh preplezala novo smer v južni steni Aguje Poincenot in tako uspešno zaključila alpinistični projekt, ki je zahteval tri obiske argentinske Patagonije. Smer sta pojmljivo poimenovala Pot, s čimer sta kronala njuno prijateljstvo, alpinistično navezo ter številne življenjske zgodbe in plezalne avanture, ki so se zvrstile v 20 letih njunega poznanstva.
Predana, vztrajna in vsestranska vrhunska alpinista, v tokratni epizodi našega podcasta. O njunih plezalnih začetkih leta 2004, o njuni alpinistični evoluciji, o številnih odpravah in smereh. O bogati 20-letni alpinistični poti, polni življenjskih in alpinističnih preizkušenj.
Z nami v steni tokrat fenomenalna Luka Krajnc in Luka Lindič.
Teme, ki smo jih obdelali:
Projekt Osp – SMS projektosp5 na 1919 20 let pravega prijateljstva Kako sta se spoznala v alpinistični šoli AO Celje Matica leta 2004? Prva alpinistična vzpona obeh Lukov. Kako se spomnita alpinističnih začetkov? Kdaj ju je resneje potegnilo v alpinizem? Spomini na začetna alpinistična tečaja na Kamniškem sedlu in Komni. Spomini na prve odprave. Prva njuna skupna odprava v Tibet leta 2013. Klasična alpinistična vsestranskost ali bolj usmerjen alpinizem? Seznama alpinističnih vzponov obeh Lukov sta izjemno bogata. Pomen in vpliv alpinističnih mentorjev. Skupne odprave v Patagonijo od leta 2015 in ideja za linijo v Aguja Poincenot. Izkušnja patagonskih gora danes in neplezalni pomen odpravarstva. Alpinizem in plezanje je bil pred leti glavni fokus življenja. Smer Lepotica in zver v S steni Rjavine. Kaj je pomembnejše, splezana smer in ocena ali proces? Komercialni alpinizem? Instant alpinizem? Kaj jima prinaša in pomeni alpinizem? Življenje je potrebno živeti! Kaj je pomembno, da naveza dveh lahko funkcionira tako dolgo? A alpinizem danes še lahko kaj da družbi? V očeh laikov alpinisti počnemo nepredstavljivo težke stvari v gorah. Dve vrsti strahu in obvladovanje strahu. Kako pomembna za »višji« alpinizem je zadostna kilometrina v lažjem terenu. A je alpinizem danes (še) zanimiv za mladino? Kako je potekalo življenje v zadnjih 20-ih letih tudi poleg alpinizma? Aktualni ne-alpinistični dolinski projekti?Izseki:
»Zaradi resnosti te igre se posledično bolje zavedaš življenja. Šele ko vidiš, koliko je to minljivo, ga lahko začneš bolje ceniti. En vidik, ko pravijo, da mi tam iščemo nekaj in izzivamo smrt. Jaz bi morda rekel ravno nasprotno, da v bistvu ravno s tem, ko vemo, da je lahko hitro konec, še bolje cenimo življenje. Življenje gre lahko res hitro mimo. Življenje je v bistvu res kratko. Če se mi sedaj tule pogovarjamo, je velika verjetnost, da nas čez 30, 40… let ne bo več tu. To je dejstvo! To je edino dejstvo s katerim se rodimo, da bomo enkrat umrli. Vse ostalo v življenju je pa odvisno kako bomo odigrali s kartami, ki jih imamo.«
»Kaj pa boš iz tega naredil je na tebi. To pa so neke variabilne zadeve, ki jih lahko spreminjamo. To, da bo enkrat konec, je jasno! Kako pa bomo do takrat živeli, pa se da spreminjati. V bistvu je potrebno dodajati življenje letom, ne pa let življenju. Fajn je, da res živiš, ne pa da si samo živ!«
»Predvsem je pa bil to low budget life! Ko ni bilo denarja nič, ampak je bilo pa toliko veselja … Vse kar si potreboval je bilo hrana in plezanje! Soplezalko ali soplezalca … Ja, life je bil tako simple in tako bogat v tem energetskem smislu. Včasih se mi kar malce kolca po tistih časih, ko nisi potreboval nič kaj in si bil povsem izpolnjen. Si lahko kar žarel!«
»Sej v končni fazi, kaj je velikokrat želja? Nekaj kar se ti zdi, da je tebi nedosegljivo, da to potem narediš dosegljivo! To je zagotovo en dejavnik zakaj sem več plezal v skali v zadnjem obdobju.«
»Oba sva sedaj že toliko preplezala, toliko nekih smeri, ki so nama dokaj hitro dosegljive, če sedaj govorim o neki francoski spodnji osmi stopnji. Oba lahko, če se spraviva, sva kar nekaj teh smeri preplezala in sedaj, če jih še deset takih podobnih preplezava, ni to kaj dosti drugače, kot je že bilo. Neko tako novo smer narediti, v slovenskih gorah, je bilo pa vseeno po moje neka taka ekstra motivacija in nama res ni bil problem toliko energije vložiti v to.«
»Potem vidiš, da ti je všeč ta proces. Da ti je v bistvu všeč celotna priprava jedi, ne samo takrat, ko jo poješ in da to daje celi zgodbi tisti smisel. Predvsem pa tako dobi ta zgodba neko vsebino, neko meso. Ocena smeri je na koncu zgolj platnica, nič ne pove, kaj v knjigi piše!«
-
Rudi je v gore je začel zahajati v osnovni šoli, proti koncu srednje šole se je srečal s plezanjem, v času študija, pa ga je alpinizem dodobra prevzel in temu je posvetil kar nekaj svojega časa.
Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je skupaj s prijateljem, alpinistom, glasbenikom in pisateljem Tinetom Miheličem zasnoval legendarni alpinistični vodnik Slovenske stene. Knjiga, ki je zmes alpinistične literature in plezalnega vodnika, ponuja izbor najlepših slovenskih alpinističnih vzponov v domačih stenah. »Alpinistična Biblija«, kot jo tudi radi poimenujemo, je zaznamovala številne generacije slovenskih alpinistk in alpinistov vse do danes.
Rudi je sicer učitelj tehnike, matematike in fizike, planinec in alpinist, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, založnik jadralske literature, dolgoletni jadralec, pa še kaj.
Z nami v Steni tokrat človek, ki je v življenju izkusil marsikaj lepega, pa tudi grenkega, vedno zelo aktivni, visoko sposobni, neumorni, Rudi Zaman.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:40 Rudijeva povezanost s knjigami in ustanovitev založbe Didakta.
5:48 Knjižni repertoar založbe Didakta.
7:00 Knjige se danes slabo prodajajo!
8:43 V Sloveniji je 140 založb.
10:20 Koliko se bere v Sloveniji?
12:33 Koliko namenimo za kulturo Slovenci?
13:48 V zadnjem obdobju je literature z gorniško vsebino manj.
15:05 »Konkurenca« slovenski tiskani besedi?
18:20 Rudijev stik z gorami in alpinizmom.
20:32 Vodja planinskega krožka na osnovni šoli.
22:20 Ambicije članov planinskega krožka so se s časom povečevale.
23:53 V planinskem krožku: »Gremo na Mont Blanc!«
27:57 Danes kaj takega ne bi bilo mogoče!
30:45 Kako pomembne so pozitivne izkušnje za otroke!
34:05 Rudi Zaman, s Tinetom Miheličem, soavtor kultnega alpinističnega vodnika Slovenske stene.
37:10 Kako so nastajale Slovenske stene?
41:22 Danes je na policah že peta izdaja Slovenskih sten.
43:53 V ponatisih se poskušajo nepravilnosti popraviti.
46:40 Pri prvem ponatisu je v projektu sodeloval tudi Pavle Kozjek.
48:42 Ob drugi izdaji je knjiga posvečena tudi Rudijevemu sinu Tadeju, ki je zavedno ostal v Himalaji.
52:35 Rudijeva žena, Mira Germovnik Zaman, je bila prva ženska gorska reševalka na GRS Tržič.
56:15 Pomen in vpliv Slovenskih sten za slovensko alpinistično skupnost.
59:00 Avtorja knjige sta mnogokrat v zobeh plezalcev med vzponi!
1:02:47 Velik del Julijskih Alp še danes ni »vodniško obdelan«.
1:05:19 Ideje o Slovenskih stenah številka 2!
1:10:20 Prevod Slovenskih sten v angleški jezik.
1:14:22 Pri Didakti so izdali približno 200 knjig s planinsko, gorniško in alpinistično tematiko.
1:21:08 V gore ali na jadrnico?
1:24:05 »S prijateljem dr. Tekavčičem greva vsako leto tradicionalno že 20 let na 4000+ po Alpah.«
1:27:18 Pisanje spremlja Rudija že vse življenje.
1:30:15 Pesniška zbirka: Misli bivanja, Rudi Zaman
1:33:20 Rudi je bil 12 let predsednik Slovenskega knjižnega sejma. -
Vili Guček se je leta 1978 kot 12-letni fantič pridružil domačemu Zasavskemu AO ravno v obdobju, ko sta takratno alpinistično skupnost preplavili ideja in vizija prostega plezanja. Novorojeno športno plezanje je postalo vodilo Vilijevega življenja, ki pravzaprav traja vse do danes.
Vili je zgodaj začel tekmovati. Leta 85' se je udeležil takrat prve mednarodne tekme v športnem plezanju v Bardonecchi v Italiji. Leta 88' je zmagal na legendarni prvi slovenski športnoplezalni tekmi v Ospu. Krono državnega prvaka je potrdil tudi leto kasneje.
Veliko je plezal v skali, leta 94' je preplezal smer težavnosti 8b+. Čarobnost skalnega plezanja ga je prevzela do te mere, da je že zgodaj v roke vzel vrtalni stroj in začel opremljati nove smeri. Predanost tej obrti je postala Vilijeva vseživljenjska pot in rezultat njegovega več desetletnega dela so številna nova plezališča, nove in preopremljene športno plezalne smeri ter smeri za plezanje z orodji.
Diplomiral je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani na temo ocenjevanja skalnih smeri, napisal je tudi fantastični plezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale, poklicno se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.
Vili je tudi vrhunski glasbenik, dolgoletni član folk rock skupine Hiša.
Vili s svojim delom opremljevalca plezališč, s svojo karizmo, smehom in mirnostjo, z znanjem in izkušnjami, s poudarjanjem visokih etičnih plezalnih ter življenjskih vrednot, nenazadnje tudi s svojo kitaro, prinaša številne radosti in tako potrebno svežino v našo plezalno skupnost. Vili, hvala!
Z nami V steni tokrat živa plezalna legenda, veliki, fenomenalni Vili Guček.
Teme, ki smo jih obdelali:
4:17 Vilijevi plezalni začetki v alpinistični šoli.
7:30 Konec sedemdestnih pride v Slovenijo vizija prostega plezanja.
9:55 Kako so izgledali prvi treningi?
12:00 Takratne plezalne revije, številni obiski Paklenice, prva plezališča.
15:35 Prvo uradno mednarodno tekmovanje v športnem plezanju, Bardonecia leta 1985.
19:22 Tekma v plezališču Marjan pri Splitu, leta 86' in prva tekma na umetni steni v Grenoblu, leta 88'.
22:40 Prva uradna slovenska tekma v športnem plezanju v Ospu leta 1988.
28:05 Tudi naslednjo leto na tekmi v Bohinju Vili zmaga in nadaljuje s tekmami v državni reprezentanci.
29:22 Prve Vilijeve smeri, ki jih je opremil.
32:27 Leta 1994 prepleza 11 smeri z oceno 8b ali več.
36:10 Vili že desetletja opremlja nove smeri in preopremlja stare smeri.
41:07 Vilijeva plezališča so narejena s srcem.
47:00 V Sloveniji je možnosti za skalno športno plezanje veliko.
48:37 Podpora plezalne skupnosti Projektu OSP je v zadnjem obdobju padla!
52:18 Slovenska plezališča niso zrasla sama od sebe! Projekt OSP je rešitev!
59:30 Podprite Projekt Osp po svojih močeh! Podrobnosti na: https://projektosp.si/
1:01:35 Plezanje slapov, kombiniranih smeri in skalno plezanje z orodji.
1:05:00 Vili je naredil kar nekaj plezališč za plezanje z orodji.
1:07:05 Vilijeve smeri so narejene s prefinjenim občutkom.
1:10:37 Kaj je najboljše pri plezanju?
1:13:50 Debate okoli ustreznosti športnoplezalnih ocen!?
1:16:55 Za diplomsko nalogo se je Vili ukvarjal z ocenjevanjem in vrednotenjem plezalnih vzponov.
1:19:50 Razlika med plezanjem na najvišji ravni v skali ali na tekmovanjih.
1:23:32 Evolucija športa skozi čas se spreminja in gre tudi v skrajnosti.
1:25:42 Evolucija plezalnih sten in oprimkov.
1:28:42 Vilijev športnoplezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale.
1:34:00 Kako in kje lahko začetniki danes dobijo ustrezne učne plezalne vsebine?
1:36:22 Plezalne poškodbe.
1:39:15 Zakaj plezam? Zakaj toliko časa plezam?
1:43:08 Imamo svobodno voljo ali zgolj občutek, da jo imamo?
1:48:50 Vili je član glasbene skupine Hiša.
1:51:44 Kitara je Vilijev redna sopotnica.
1:54:36 Živeti s plezanjem (toliko časa) je privilegij. -
Andreji sta šport in narava življenjski sopotnici že od otroštva. Ukvarjala se je z atletiko, plesom, judom, padalstvom, cestnim in gorskim kolesarstvom, tekom, pustolovskimi dirkami, plezanjem, alpinizmom.
Je članica AO Tržič in tudi gorska reševalka, ki se redno udeležuje gorsko reševalnih akcij. Je inženirka tehnologije prometa, zaposlena na Mestni občini Ljubljana, kjer se ukvarja s problematiko in iskanjem rešitev trajnostne mobilnosti.
Jeseni 2023 se je s prijateljico Niko Radjenovič podala na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. V 14-ih dneh afriške avanture sta kot prvi Slovenki opravili spust z vrha Kilimanjara. O njunem podvigu je bil posnet film z naslovom Tiha moč, skozi katerega opogumljata in inspirirata ženske, da sledijo svojim sanjam in jih tudi uresničijo.
Z nami v steni tokrat energična in vzdržljiva, nasmejana in odločna, Andreja Jagodic.Teme, ki smo jih obdelali:
2:20 Kolo je Andrejin sopotnik od malega.
3:50 V nekem obdobju je tudi tekmovala s kolesom.
5:20 Med drugim je tudi trikratna zmagovalka DOS-a, dirke okoli Slovenije.
7:35 Specialka ali gorc?
8:25 »Če ne greš, ne veš!«
10:00 Glava je najpomembnejša!
12:47 Andrejin stik z gorami.
14:10 Stik z GRS Tržič.
18:12 2023 je šla s prijateljico Niko Radjenovič na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike.
19:40 Kako je prišlo do ideje za afriško avanturo?
21:10 Stik z agencijo (z lastnico in vodnico Ekeney Njau).
23:41 Koliko je kolesark(jev) na Kilimanjaru?
24:57 Logistika odprave na Kilimanjaro.
27:05 Tudi vzpon opravljen na kolesu ali pa se kolo nosi.
29:01 Kako običajno poteka aklimatizacija za Kilimanjaro?
32:24 Vzpon na vrh.
35:16 Vrh in spust.
40:18 Tiha moč – moč deklet in naslov filma o kolesarki afriški avanturi.
43:13 Afriški stereotipi in realnost.
47:33 »Z odpravo in filmom sva želeli tudi opogumljati ženske pri odločitvah.«
49:33 Tihe in glasne »brezme«.
52:00 V Afriki se veliko pleše in poje.
54:08 Plani za prihodnost?
56:14 Ob vsem ali še ostane kaj časa za plezanje, turno smučanje in drugo?
58:20 Tudi v službi se Andreja posredno ukvarja s kolesarstvom.
59:25 Izzivi trajnostne mobilnosti (v Ljubljani).
1:03:40 Bodimo strpni in naj bo sobivanje vrednota. -
Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan.
S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč.
Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski.
Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro.
Tokrat z nami V steni, pravi turni smučarski poznavalec, kreativni in znanstveni, Igor Jenčič.Teme, ki smo jih obdelali:
Smučanje na Japonskem. Oprema in prigoda z olimpijskih iger v Sarajevu. Igorjevi smučarski začetki. Privlačnost turne smuke. Gore pozimi, zlasti s smučmi, so še lepše kot poleti. Nabor turnih smukov je bil včasih manjši, tudi turnih smučarjev je bilo manj. Ljudje turno smučajo, ker je alpska smučarija predraga? Kako začeti s turno smuko? Danes in nekoč? Kako je danes turno smučarska skupnost povezana? Odnos turnih smučarjev do plazovne (ne)varnosti, nekoč in danes. Nevarnost plazov. Rojstvo turnosmučarskega vodnika. Veliki turnosmučarski vodnik. Problematika zelenih (slovenskih) zim. Privlačnost turnosmučarskih izletov v tujini. Izkušnja turnosmučarskega izleta na Haute route. Razvoj turnosmučarske opreme skozi čas. Zavedanje plazovne varnosti in pomen odgovornosti pri dejavnosti. Z razvojem opreme se je do neke mere spremenil tudi način smučanja. Pomen priprave na turo. Prigoda z čilenskih hribov. Kako začeti s turno smuko? Igorjev poklic, usposabljanje operaterjev jedrske elektrarne. Jedrska tehnologija s seboj prinese določena tveganja. Strah pred jedrsko tehnologijo? Nesreče v jedrskih elektrarnah in gradnja novih jedrskih elektrarn. Jedrska elektrarna v Krškem. V Žirovskem vrhu so kopali uranovo rudo. Tveganja in strahovi pri jedrski energiji. Ali bo umetna inteligenca prevzela nadzor na jedrskim orožjem in obračunala s človeštvom Odgovornost pri upravljanju z jedrsko energijo ali turnem smučanju in varnostna kultura. -
Gregor Šegel je član slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju. V zadnjih dveh tekmovalnih sezonah se je večkrat uvrstil v finale kontinentalnega pokala, februarja letos pa se je v angleškem Sanderlandu zavihtel na sam vrh zmagovalnega odra v težavnosti.
Kot najstnik se je ukvarjal s tekom, tudi z ultramaratoni, z agilitijem, ob koncu najstniških let pa je zašel v alpinistične vode. Veliko svojega plezalnega fokusa je namenil ravno plezanju zaledenelih slapov, leta 2021 pa se je začel ukvarjati s tekmovalnem ledenim plezanjem in hitro pokazal zagnanost in veliko željo po napredovanju.
Kot mlad alpinist je že plezal v Patagoniji in Himalaji.
Inženir metalurgije in materialov po poklicu, zaposlen v koroškem podjetju MPI reciklaža, se po inženirsko loteva tudi treningov, ukvarja pa se tudi z razvojem plezalne opreme.
V tokratni epizodi, z nami V steni, energični, metodični in vedno nasmejani Gregor Šegel.Teme, ki smo jih obdelali:
Zakaj se imenuje tekmovalno ledno plezanje? Kaj je tekmovalno ledno plezanje? Kakšna vrsta tekmovanj imamo na mednarodni ravni? Kako je prišlo do tekem v lednem plezanju? Ledno, mešano, kombinirano, tekmovalno ledno plezanje in (skalno) plezanje z orodji. Razlika (Skalno) plezanje z orodji (ali drytooling) je danes povsem samostojna plezalna disciplina. Lepota in privlačnost gibanja pri plezanju z orodji po umetnih stenah. Težko je slediti visoki ravni zahtevnosti tekem ob zgolj eni steni v Sloveniji v Domžalah Pomen stene za tekmovalno ledno plezanje v Domžalah. Kako, kje se lahko se še trenira za tekme? Kakšen trening za tekme je plezanje v skali (plezanje z orodji)? Kakšni so oprimki za tekmovalno ledno plezanje? Slabi oprimki, dolgi gibi, dinamični gibi in malo časa so glavne značilnosti smeri na tekmah. Posebnosti tekmovalnih sten – viseče strukture po katerih se pleza. »Akrobatsko gibanje« - figure 4 in 9. Kaj je to? Posebnosti plezalne opreme za tekme pri tekmovalnem lednem plezanju? Kaj so »tularce?« Večina tekmovalk in tekmovalcev za plezanje uporablja rokavice za golf. Povijanje cepinov. Zakaj? Ali so poškodbe pri tovrstnem plezanju zgolj mit? Varnostna in tekmovalna pravila na tekmah so zelo jasna! Gregorjevi plezalni začetki Pred plezanjem je Grega že turno smučal. Gregorjevi odpravi v Patagonijo in v Himalajo. Kako v tekmovalno sezono vključiti še odpravo v Himalajo? Zmaga na zadnji tekmi februarja letos v Angliji. Kako pomembna je predanost (pravzaprav katerikoli) dejavnosti!? Kako pomemben je profesionalen pristop? Življenjski izzivi mladega športnika? Gregorjeve športne ambicije v prihodnje. »Kondicija« slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju danes?
Izseki:
»Tudi če govorimo o »drajtuliščih«, torej plezanju zunaj, je zelo podobno. Če misliš biti konkurenčen na tekmah, se moraš pač enim stvarem odpovedati. Če ti sedaj hočeš, ok, letos bom pa res šel na vse tekme, potem moraš v to tudi vse vložiti. Ne moreš potem kompenzirati, pa reči, sedaj bom pa hodil še v hribe, pa še v »drajtulišča« in poskusil tam čim težjo smer splezati. Zato ker dni je pač le toliko v letu in v sezoni, ti jih moraš pa izkoristiti. Regeneracija pa je tudi pomembna.«»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička … Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel … Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«
»Ja za nekaj se tako moraš odločiti, a ne? Konec koncev, če se za nekaj odločiš, je bolje, da to počneš 100% ali pa vsaj nekako s srcem. Če se odločiš za nekaj, je jasno, da se moraš čemu odreči!«
»Boljše je zadnje tri treninge spustiti, se dobro tehnično pripraviti na tekmo, premisliti kaj potrebuješ in si nabrusiti kline, kakor da prideš na tekmo, padeš, ne vem, zaradi neke take neumnosti, ker nisi nabrusil kline. Ali pa da si klino brusil en večer pred tekmo, pa dobro, to je še ok, npr. isti dan kakor je tekma in zaradi tega nisi bil pozoren na nekaj drugega. Ko ti prideš na tekmo, se moraš samo na to sfokusirati. Ti si tam, da boš tisto smer splezal in ti takrat opazuješ smer, dobro, v finalu si pač v izolaciji. Ti imaš doma čas, da se pripraviš na tekmo, tehnično. Ne pa potem na tekmi, potem je bolje, da sploh nisi šel!«»Z Markom sva na odpravi tudi malo govorila. Pa je rekel, dej ti izkoristi ta himalajski zanos, tako jaz zdaj temu rečem, to energijo. Ko sem prišel nazaj, sva se s punco odselila v Polzelo. To je bilo najlažje obdobje za to narediti. Če bi takrat čakal, bi bilo potem težje. Takrat sem pa res si rekel, jaz sem se sedaj vrnil, dejva poiskat, pojdiva na svoje!«
-
Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim.
Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem.
V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.
Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine.
Z nami v Steni tokrat Dr. Mikša o pomembnem obdobju, o izredni generaciji Slovenk in Slovencev ter njihove zapuščine, ki so svojimi aktivnostmi v gorah in visokimi etičnimi standardi postavili trdne temelje povojnemu in sodobnemu planinstvu, gorništvu in alpinizmu. Dr. Mikša in Skalaši.Teme, ki smo jih obdelali:
2:36 Dr. Peter Mikša.
7:00 Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.
8:50 Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF).
13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.
20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.
22:15 Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.
26:00 »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45 Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).
31:43 Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.
34:15 Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši.
36:17 Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.
38:10 Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.
39:08 Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba – Turistovski klub Skala (TKS).
40:24 Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?
42:00 Okoliščine ob ustanovitvi TKS.
46:00 Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.
47:58 Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!
50:35 Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.
53:50 Visoka etična načela Skalašev.
55:24 Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga.
1:00:32 Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.
1:03:35 Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove.
1:06:15 Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.
1:08:06 Skalaška smer v Steni.
1:12:33 Smučanje se razvija s Skalaši.
1:14:48 Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.
1:17:37 Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.
1:19:30 Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave.
1:23:00 Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.
1:26:00 Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.
1:28:10 Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.
1:30:00 Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.
1:33:00 Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.
1:36:25 Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.
1:38:50 2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah.
1:41:45 Zakaj Skala po vojni ne deluje več?
1:44:42 Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi planinstvo?
1:48:30 Zapuščina Skalašev je enormna.Izseki:
»Vedno imamo tako, eni prelomi pridejo in ključna za Skalo je 1. sv. vojna. Torej, 1. sv. vojna. To je grozljivo, vse vojne so grozljivka in v zgodovini ponavljamo tisto zgodbo: historiam magistrae vitae … učiteljica življenja Nič se ne naučimo iz tega! Skačemo v ene in iste stvari, ampak pustimo sedaj te detajle. Leto 18', vsaka težka situacija, ko se sprosti, prinese izbruh energije. Če si predstavljamo?«
»1. sv. vojna je tudi v Julijskih Alpah pustila eno veliko uničenih koč in slovensko planinsko društvo se odloči seveda, da najprej, da lahko zaženeš planinstvo, moraš obnoviti infrastrukturo: poti, koče ... To traja, ne? Traja nekaj let, mladi bi plezali. Si predstavljamo? Se jezijo in se kregajo med seboj. In skupina, predvsem mlajših fantov, leta 1921, ustanovi prvi alpinistični klub pri nas. Turistovski klub Skala.«
»Vsak od teh filmov ima eno pomembno navezavo na slovenski prostor. Prva, »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine« je vezan na Triglav oz. na gorski svet, kar nakazuje pomembnost tega Slovencem. Ta prvi pravi zvočni celo večerni film »Na svoji zemlji«, v bistvu se dogaja v Baški grapi. Torej, v prostoru, ki je bil med obema vojnama italijanski. Torej, ta simbolika krajine je pomembna.«
»Ko Jug pade leta 24', letos bo 100 let, ko pade v liniji današnjega Jugovega stebra. To bi bila tretja smer v Steni! Do takrat sta samo Slovenska in Nemška smer. Predstavljajmo si ta čas. In on (Jug) reče »dajmo, plezajmo prvenstvene smeri«. Slovenci smo majhen narod po številu, lahko pa smo veliki po dejanjih! In on potegne. Vedno je tako, vedno imaš ene vzore, ki pa so potem ključni za nek razvoj.«
»Ogromno jih pade, človek bi si mislil, da bo to zavrlo slovenski alpinizem. Podobna zgodba kot po 1. sv. vojni. Konec 2. sv. vojne prinese izbruh energije. V bistvu mlada generacija, ki je mogoče delno vezana samo na Skalaše, imamo Režaka, … imamo nekaj alpinistov, ki potegnejo … Čop kot legenda, ampak ne pleza več, ki na nek način vzgajajo… Spet, pride neka nova generacija, ki pa v dveh treh letih doseže in preseže vse kar so Skalaši naredili prej. Ampak seveda, tega ne bi mogli, če ne bi bilo Skalašev.« -
Žarko se je z gorami srečal v otroštvu, s plezanjem v srednji šoli in med študijem psihologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 je postal alpinist, opravil več kot 300 alp. vzponov, 20 prvenstvenih in bil na 11 alp. odpravah. Leta 1981 je postal član gorske reševalne službe, več kot 20 let je bil načelnik postaje GRS Tolmin, kjer je prisostvoval na več kot 930 reševalnih akcijah.
Kot psiholog je služboval v srednji šoli, kjer se je nedavno upokojil. Kot izkušeni strokovnjak nudi psihološko pomoč gorskim reševalcem in svojcem ponesrečencev ob hudih nesrečah, bil pa je tudi vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite, ki se aktivira na poziv v primeru večjih naravnih ali drugih nesreč.
Žarku pomeni prostovoljstvo življenjsko pot. Skozi svoje mnogoletno delovanje kot psiholog in gorski reševalec, tudi kot vodja številnih taborov za mladino in družine ter drugo, nesebično in strokovno pomaga ljudem, mnogokrat ljudem v stiski. Za svoje delo je že prejel več častnih priznanj, doma in na tujem.
Tokrat z nami v steni dolgoletni humanitarni prostovoljec, človek z resnično velikim srcem, Žarko Trušnovec.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:05 Žarkov stik z gorami in s plezanjem.
4:54 Žarkove odprave v Južno Ameriko.
6:57 Študij psihologije in vključitev v Gorsko reševalno službo (GRS).
8:58 Odnos ljudi do smrti dandanes?
12:48 Kako se s smrtjo soočajo otroci?
15:06 GRS je bila v osnovi ustanovljena za reševanje v gorah, danes pa pokriva tudi druga področja.
18:05 GRS Tolmin in njeno delovanje.
21:30 Problematika iskalnih akcij.
25:14 Vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite.
27:21 Soočanje s stresom?
28:40 Kako je prišlo do nudenja psihološke pomoči pripadnikom reševalnih služb?
32:45 Zakaj so psihološke težave stigmatizirane in tabu tema?
36:06 Nudenje psihološke pomoči svojcem udeležencev nesreč.
37:14 Če pride do travmatične izkušnje, kako hitro naj pride do psihološke pomoči?
39:18 Tri stopnje soočanja s hudo travma
ično izkušnjo in proces žalovanja.
42:58 Izkušnja z nesreče na Okrešlju?
44:35 Ali se proces žalovanja sploh kdaj zaključi?
48:41 Ali se človek (gorski reševalec) lahko navadi najtežjih situacij?
51:05 Kdo so lahko osebe, ki pomagajo v težkih izkušnjah?
52:52 Če gre človek ven v naravo bo problem lažje rešljiv!
54:50 Predelavanje težkih stresnih situacij zahteva svoj čas, srčnost in razumevanje.
58:37 Biti Gorski reševalec je način življenja.
1:00:52 Razumevanje in podpora države gorskim reševalcem?
1:02:36 Delo psihologa v osnovni šoli.
1:04:24 Predajanje znanja preko izkušnje je zelo pomembno.
1:06:22 Ali je šolski sistem dovolj ustrezen in prilagojen otrokom za soočanje z sodobnimi izzivi časa?
1:11:55 Če ni izkušnje tudi vedenja in znanja ne more biti, vsaj ne na dovolj visoki ravni.
1:15:00 Otrokom manjka skupnega spontanega druženja v naravi!
1:17:52 Ali smo kot družba zreli za določene spremembe, ki bi izboljšalo psihološko zdravje otrok?
1:22:05 Prostovoljstvo kot način življenja.Izseki:
»Med drugim sem se vprašal, pa a smo se kdaj o tem sploh pogovarjali? In sem ugotovil, da v štirih letih študija psihologije, o temi smrti nismo slišali niti stavka. Pred kratkim sem predaval bodočim vodnikom reševalnih psov in je bila tam tudi kolegica, malo mlajša psihologinja in sem jo pred vsemi vprašal: »ali ima prav?« in mi je gladko odgovorila: » v času študija o tem nisem slišala nič!«
»Predvsem je to problem odraslih, a ne? Ne smemo se bati otrokom povedati resnice, pravzaprav smo dolžni povedati resnico! Pač, njim primerno! Ja kaj bo pa potem, ko bo kaj vprašal? Ja, odgovoriš na tisto kar bo vprašal! Z realnimi, stvarnimi dejstvi!«
»Ja, to je strah! Saj je en tak rek, če se človek boji smrti, se ne more veselit življenja! In to je dejstvo!«
»Gorska reševalna služba je bila najprej ustanovljena za reševanje v gorah, ampak v tem predgorju se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo veliko veliko novega. Začelo se je s soteskanjem, letenje s padali, še prej z zmaji, sedaj v zadnjem času gorsko kolesarjenje. Večino reševanj predstavljajo že tujci in se je število nesreč enormno povečalo.«
»Da se opravi pač razbremenilni pogovor, če je potrebno tudi večkrat, tako da stvari predelajo čim bolj neposredno po intervenciji. Vedeti moramo to, taki dogodki so stresni in puščajo posledice. Stres ima tako kumulativno naravo in če se nalaga, se lahko tudi slabše konča.«
»Če bomo prebrali karkoli o posttravmatski stresni motnji, bodo med drugim zagotovo te štiri stvari. Slabo spanje, grozne sanje, izogibanje mestu nesreče in prisilne misli. »Ne morem nehati misliti na to, a ne!?« Moja reakcija je bila v vseh primerih enaka. To samo pomeni, da je s tabo vse vredu! Če te smrt sočloveka prizadene, si dober človek. S tabo ni nič narobe. Stres je normalen odziv na nenormalno situacijo! To nima nobene veze s psihiatrijo. V psihiatrijo spadajo ljudje, ki v normalni situaciji ne morejo funkcionirati.«
»To pomeni, da je ta problem danes bistveno večji kot je bil včasih, ker tega vedenja o minljivosti, o smrti ni. O temu se ne govori, to je tabu tema! Hkrati pa to kaže, da je še vedno veliko tega mačizma. »Kaj bo to nam? Mi spijemo gajbo pira, pa zmoremo vse. Vesel sem, da se je na tem področju klima spremenila.«
»Moramo vedet, da takrat, ko je nekdo v stiski, potrebuje poslušalca. In to si lahko med sabo tudi razdelimo, danes bom šel jaz, jutri boš šel ti. Ker s tem največ pomagamo! Saj on bo govoril eno in isto, ampak očitno more zadostikrat povedat, da preide potem v naslednjo fazo žalovanja.«
»Je pa čisto jasno, kadar imaš nek problem, pa se samo s tistim problemom ukvarjaš, ne boš prišel nikamor. Če pa vzameš superge, pa trenirko in greš na 10 kilometrov, bo problem lažje rešljiv, če ne greš pa na 20 kilometrov, pa bo še lažje!«
»Če ti nekomu nameščaš kompresijsko obvezo, pa ga takole malo stisneš, ga zaboli. Seveda boli! A veš kako boli šele tisto, kar si ti prej sošolcu naredil. Ali pa kako boli punco, ki si ji rekel, da je bajsa?«
»Izkušnje! Kaj se pravzaprav dogaja z razvojem možganov? Povečevati se more število povezav. To se pa ne more zgoditi s klikanjem na tipke, ampak gibanje, druženje, socialni stiki.«
-
Kazimir Drašlar, za prijatelje Mikec, je letošnji (2023) prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma. Bil je eden vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja. 1961 je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal mogočno triglavsko Sfingo. Opravil je številne težke ponovitve doma in v tujini, s soplezalci je raziskoval gore Svalbarda. Leta 1968 je stopil na neosvojeni vrh Lunko v afganistanskem Hindukušu, naslednjega leta pa je stal na vrhu Anapurne II, kar je bil prvi z vrhom okronan uspeh Slovenije v Himalaji.
Po odpravarstvu ga je odneslo v znanstvene vode, kjer je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani postal predstojnik katedre za fiziologijo živali in predavatelj pri več dodiplomskih in podiplomskih predmetih. A v Himalajo se je na trekinge vračal celo življenje.
Mikec največ časa preživi v okviru družine ali prijateljev, najraje v njemu tako ljubi naravi. Še vedno se ukvarja z jamarstvom, lokostrelstvom, izdeluje nože, rad predava, sicer pa je Mikec večletni predsednik združenja alpinistov veteranov v okviru Komisije za alpinizem pri PZS.
Z nami V steni tokrat »večni mladenič«, ki pravi, »da človek v življenju potrebuje srečo, da ima srečo«, evergreenovski, Kazimir Drašlar – Mikec.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:00 Kdo so alpinisti veterani?
6:14 Zakaj (veterani) ne pišejo več knjig?
10:02 Festival alpinizma oktobra 2023 v Ospu in alpinisti veterani.
11:08 Kako se spušča po vrvi s pomočjo Dulferjevega sedeža?
13:20 Belačeva (Marjan Keršič - Belač) plezalna tehnika.
17:06 Generacija alpinist in alpinistov med obema vojnama in vpliv na kasnejše generacije.
19:50 Mikčevi plezalni začetki pri Kunarjevih.
24:30 Generacija alpinistk in alpinistov na AO Matica konec 50-ih let.
26:37 Mikčev Dru v navezi z Alešom Kunaverjem.
34:18 Kdo bo prvi čez triglavsko Sfingo?
38:54 Prvi vzpon čez Sfingo (smer Kunaver – Drašlar leta 1961).
44:30 Praženje slanine na sveči in branje španskih romanc.
47:05 Odmevi po prvem vzponu v Sfingi?
50:26 Plezalni izleti v Centralne in Zahodne Alpe so bile odprava.
52:52 Prva odprava na Spitsbergen, Svalbard.
56:50 Afganistanski Hindukuš in prvi pristop na Lunko.
1:02:02 Po tej odpravi se je samozavest slovenskih alpinistov dvignila!
1:07:02 Takrat smo plezali v alpskem slogu, samo temu nismo tako rekli.
1:09:35 Zakaj nam je uspelo na tej odpravi?
1:11:34 3. YAHO odprava v Nepal na Annapurna IV in Annapurno II in njen pomen.
1:19:26 Zdravnik Jože Andlovic in njegova veličina.
1:24:29 Po Annapurni II je bil čas za druge življenjske Annapurne.
1:27:19 Kraljevina Mustang v Nepalu in sprejem pri kraljici.
1:29:53 »Če niste videli okolice Kangčendzenge, niste videli nič!«
1:33:48 Predstojnik na katedri za fiziologiji živali na Biotehniška fakulteti Univerze v Ljubljani.
1:37:50 Znanstvenik Mikec, fiziološki procesi in vpliv nadmorske višine na organizem.
1:41:34 Pri raziskovanju višinske fiziologije so pomembne zgodbe posameznikov.
1:44:00 Ugotovitve o višini britanskih odprav na Everest leta 1922 in 1924.
1:48:25 Pionirski časi so bili res avanturistični.
1:52:03 Razlike med nekoč in danes?
1:54:00 Nekoč smo se družili drugače.
1:57:45 »Dober alpinist je star alpinist!«
2:03:27 »Biti alpinist je biti kr' fajn!«
2:05:55 Določene zgodbe morajo »ostati doma« v ozkih krogih.
2:11:00 Z določenimi ljudmi se enostavno ujameš.
2:13:05 Slovenija je dežela najboljših alpinistov nasvetu.Izseki:
»Me je (Stane Kersnik) položil na trebuh in mi z jodom premazal rit. Zelo sem stiskal zobe. Potem je nad mano modroval. Je rekel: »Veš fant, madona si dober. To sedaj, ni boljšega. To je kar za pohvalit. Samo zapomni si nekaj, najboljši si. Ampak, ko boš sam mislil, da si dober, si mrtev!«
»Mi smo dobili Anapurno, ne kot vrh, ki smo si ga želeli, ampak: »take it or leave it.« Original je bil Kangbačen ali pa še karkoli drugega. To so nam dali, mi si nismo mogli izmišljevati, kakor si danes slovenski alpinisti danes lahko izmišljujejo, z vsem renomejem.«
»Če nam te mlajše generacije kaj zavidajo tako kot mi, seveda tem generacijam mi zavidamo širino ali pa odprtost Sveta, nam te generacije zavidajo naš partnerski in prijateljski odnos.«
»Ko vidiš ljudi, ki pridejo na Vršič, potem pa odidejo s tega Vršiča, potem ko so dobili eno dozo prijateljstva, so za eno leto mlajši. To so pač stvari, ki so v tistem še vedno prisotne romantiku, ki ga je v vsakem alpinistu nekaj, kljub tistim najbolj zadrtim.«
»So določene zgodbe in določeni pogovori, ki so dovoljeni samo v alpinistični klapi in je zelo neresno, če pripoveduješ o stvareh, ki jih ostali ne morejo razumet izven kroga ljudi, ki jih razumejo.«
»Mene vedno spomni tisti začetni stavek od Gregorina v knjigi V borbi z goro. Genialni stavek je v tem, da vsak od nas ima globoko v srcu eno skrinjico, v kateri skriva pravzaprav svoja čustva in zgodbe, ki bi jih tuj svet umazal, ker jih ne razume.«
-
Urh je začel plezati v začetku 90' let. Začel je s športnim plezanjem, kmalu pa se je našel v balvaniranju. Tekmoval je v težavnosti, kasneje v balvanih, kjer je postal tudi državni prvak, solidne rezultate je dosegal tudi na tekmah svetovnega pokala v balvaniranju.
V skali je splezal legendarno smer Za staro kolo in majhnega psa v Mišji peči z oceno 8c+, plezanje balvanov pa je postala njegova življenjska strast. Je eden najuspešnejših slovenskih balvanskih plezalcev v naravi, avtor številnih težkih prvenstvenih linij, mnoge so še danes brez ponovitve. Je prvi Slovenec, ki je splezal balvanski problem z oceno FB 8c.
Urh je trener športnega in balvanskega plezanja, bil pa je tudi več let v trenerskem teamu slovenske športnoplezalne reprezentance. Danes trenira tako tekmovalce na najvišji ravni, kot številne zagnane rekreativce.
Je soustanovitelj balvanskega centra v Ljubljani, kjer ga bomo srečali kot trenerja ali postavljavca smeri ali pa bo treniral za svoje plezalne projekte, ki mu jih ne zmanjka.
Z nami v steni tokrat balvanski guru, legenda balvanskega plezanja, mojster krimpanja, vedno nasmejani Urh Čehovin.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:07 Plezanje je lahko za vsakogar.
4:15 Zakaj balvaniranje?
7:30 Kaj je balvansko plezanje?
11:42 Balvanirati sam ali z družbo?
13:35 Kakšne so možnosti za balvaniranje v naravi v Sloveniji?
17:10 Kje je najboljše balvaniranje v Evropi?
19:22 Ocenjevanje težavnosti pri balvanskem plezanju?
21:40 Urh je prvi Slovenec, ki je splezal balvan težavnosti Fb 8c.
24:45 Za staro kolo in majhnega psa, 8c+, Urhova najtežja športnoplezalna smer.
26:30 Urhova tekmovalna pot.
30:15 Danes mi je pomembno, da balvanski problem preplezam lepo.
32:40 Včasih sami sebi povzročimo pritisk, zaradi katerega smo lahko kasneje razočarani.
36:17 Empatija je vedno pomembna.
39:00 S plezanjem človek tudi življenjsko raste.
42:30 Kje pridobivati trenersko znanje in dodano vrednost o balvanskem plezanju?
44:45 Kakšne so nove generacije najboljših balvanskih plezalcev?
46:19 Razlika pri balvanskem plezanju v naravi ali na tekmah?
52:50 Razlika med rekreativci in tekmovalci?
54:26 Skupnost balvanskih plezalcev v Sloveniji?
58:52 Mikro okolja okoli balvanov v naravi imajo posebno energijo.
1:00:05 Popularni balvani v tujini so vedno oblegani.
1:02:33 Kreativnost pri trenerskem delu.
1:06:40 Kreativnost pri postavljanju balvanskih problemov.
1:10:08 »Top« postavljavcev smeri pri balvanih ni veliko.
1:13:36 V enem samem gibu pri plezanju je lahko celo vesolje.
1:19:48 Čar plezanja in vseživljenjska možnost plezanja.
1:22:50 Poskusite trenirati in se učiti plezanja s trenerjem.
1:27:48 Pri plezanju se je potrebni imeti fajn!
1:29:06 Kaj dela Urh Čehovin danes? -
Luka je odrastel v družini, kjer sta bila šport in obisk gora že v otroštvu nekaj vsakdanjega. Na Triglavu je stal že pri sedmih letih. V OŠ je začel kolesariti in kmalu postal član mladinskih in članskih vrst.
V času študija je kolo zamenjal za tekaške superege in se resneje posvetil gorskemu teku. Ljubezen do gora in športa je združil v številnih formalnih in neformalnih gorsko tekaških tekmovanjih, kjer še vedno redno posega po najvišjih mestih.
V zadnjem obdobju je Luka prva športna disciplina tekmovalno turno smučanje, kjer je eden vodilnih članov slovenske tekmovalne turno smučarske reprezentance. Reprezentanca ima pred seboj jasen in odločen cilj, udeležba na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Torinu leta 2026.
Z nami v steni tokrat odločni, nasmejani, ambiciozni in energični Luka Kovačič.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:03 Stereotip tekmovalnih turnih smučarjev.
2:52 Kaj je tekmovalno turno smučanje (TTS)?
4:37 Mednarodna organizacija TTS.
6:10 Kateri sta olimpijski disciplini?
9:57 Kako sta se izbrali ti dve disciplini?
13:13 Katere so še ostale tekmovalne discipline?
14:48 Tekme Grande course formata.
18:35 Na tekmah je poskrbljeno za plazovno in siceršnjo varnost.
22:22 Kako je s tekmami v Sloveniji?
23:35 Katere so najmočnejše nacije v tekmovalni karavani?
25:00 Na tekmovanjih so tudi starostne kategorije.
25:22 Slovenska reprezentanca in slovenska skupnost v TTS.
28:15 Kako v Sloveniji sledijo svetovnem vrhu?
31:50 Dodatni specialni treningi v TTS?
33:15 Pomen psihološke priprave.
35:22 Specialna oprema za TTS.
38:15 Opremo je potrebno znati ustrezno uporabljati, a to še ni dovolj za zadostno varnost!
42:57 Plazovna oprema na tekmovanjih?
44:17 Uporaba vrvi na ledeniških tekmah?
46:08 Lukova športna evolucija od mladih nog do TTS.
50:32 Projekt »hitre« povezave 5 najvišjih vrhov Slovenije.
53:55 Nejc Kuhar, Lukov mentor in gorski vzdržljivostni športnik.
55:20 Kako potekajo treningi za TTS tekom celega leta?
58:20 Kako je umestitev športa na olimpijske športa vplivalo na tekmovalno turno smučarsko skupnost?
1:00:38 Kako se lahko danes mladi seznanijo s TTS?
1:03:25 Lepote in privlačnost turnega smučanja.
1:05:02 Pričakovanja slovenske reprezentance v TTS na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah leta 2026.
1:08:58 Z uvrstitvijo športa na olimpijske igre je celotna gorniška skupnost dosegla »mini zmago«.
1:11:35 Tudi alpinizem je bil nekoč del olimpijskih športov. -
Marija Štremfelj je bila vrhunska alpinistka več kot 30 let. Od Andov do El Capitana, od zmag na športnih plezalnih tekmovanjih do 7c+ v skali, od prvih ženskih in zimskih ponovitvah v domačih gorah do največjih alpskih sten.
Marija je stala na vrhu kar štirih osemtisočakov. Poleg Broad Peaka, Čo Oja, Dhaulagirija je bila šele 13. ženska na vrhu Everesta, skupaj z Andrejem sta bila prvi zakonski par na vrhu najvišje gore Sveta.
Če so gore Marijina življenjska strast, je družina njeno poslanstvo. Ob redni službi, kjer je bila do upokojitve profesorica biologije na gimnaziji, so bili trije otroci, mož in širša družina s prijatelji, vedno njena življenjska prioriteta.
Letošnjo jesen sta z Andrejem v 88 dneh prehodila »Veliko himalajsko pot«, 1600km dolgo avanturistično pot od V do Z Nepala, kjer sta se naužila lepot in magičnosti nepalske himalajske pokrajine in ljudi.
Mnogo tega, skupaj z življenjskimi modrosti, v tokratni epizodi našega podkasta, rahločutna, neposredna, vedno nasmejana, prva dama slovenskega ženskega himalajizma, izjemna Marija Štremfelj.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:00 Kako sva se lotila Velike himalajske poti (Great Himalaya trail)?
7:38 Kako je videti Velika himalajska pot?
11:43 Vtisi in spomini s popotovanja.
14:10 Logistični izzivi in preizkusi te poti?
19:43 Pomen doživetja lastne izkušnje na takšni avanturi.
22:54 Pretirana pričakovanja lahko zagrenijo veliko lepih trenutkov v življenju.
26:05 Kakovost življenja je zelo odvisna od stopnje optimizma.
29:00 Potrebno se je prepustiti in zaupati!
33:00 Najin Everest.
35:38 Ohranjanje življenjske igrivosti, zaupanje in odpuščanje.
42:05 Družina je najpomembnejša.
45:40 Odnosi so pomembni in zahtevajo zrelega človeka.
48:35 Kako gore vplivajo na naše vrednote?
52:38 Doživetja in izkušnje v gorah se zasidrajo v človekovo nezavednost.
55:56 Ko prideš do roba, se zaveš, da moraš nekaj ukreniti!
57:14 Strahov je več vrst.
58:35 Klic gora mora priti od vsakega posameznika od znotraj.
1:00:41 Izkušnja smrti ni nikoli lahka.
1:09:23 »Cilji so sami prišli nasproti, ni bilo toliko pričakovanj.«
1:12:05 Gore so moja/najina/naša pot.
1:15:40 Leta 86' je Marija edina ženska na sicer številčni odpravi v Pakistanu.
1:17:07 Povsem ženska odprava na Pik Komunizma leta 82'.
1:19:20 Poklic učiteljice v povezavi z gorami in program MEPI.
1:22:52 Učitelj tudi neverbalno predaja tisto kar nosi v sebi.
1:25:50 Na vrhu gore smo šele na pol poti.
1:28:00 Gore človeka streznijo, da je le majhen del narave.
1:32:02 Verjeti in zaupati, da bo vse dobro, je pomembno!
1:36:15 Gore so lahko odlične učiteljice, če jim znamo prisluhniti.
1:41:23 Gibanje v skali mi je najlepše.
1:42:58 Lepote in dobra energija božičnega obdobja se morajo raztegniti na celo leto.
-
Novinar, pisatelj, kolumnist. Tadej je zagotovo eden najplodnejših slovenskih pisateljev zadnjega obdobja. Z likom kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birse in njegove ekipe se je dodobra usidral med slovenske bralce in prodrl tudi na televizijske zaslone.
Njegov knjižni opus je zavidljiv, pisateljska širina pa še toliko bolj, saj poleg kriminalnih romanov piše tudi biografije, znan je po odličnih intervjujih in kolumnah, napisal je tudi kolesarski vodnik. Bil je tudi urednik in idejni vodja legendarne revije Grif, revije, za katero je še mnogim gorskim in plezalskim navdušencem žal, da ne obstaja več.
Podobno kot njegov junak Taras, je bil tudi Tadej kar nekaj let popolnoma predan alpinizmu. Bil je vrhunski alpinist, s kopico odličnih vzponov doma in po svetu. V alpinistični skupnosti je znan po svoji neizmerni vztrajnosti pri doseganju svojega cilja. Kako se je pa npr. loteval Loške stene ali Eigerja, pa bi moral danes v poduk slišati prav vsak alpinist.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:28 Zadnja Tadejeva knjiga je (med gorniki) še posebej popularna.
4:45 Lokacija dogajanja v knjigi je pomembna.
6:20 V Krmi je začel plezati.
8:15 Taras je tudi alpinist, kot Tadej.
10:33 Taras je »car«, a dela tudi napake.
13:05 Kako ohraniti lastnosti likov, da ne pride do kakšne napake?
14:50 Kje Tadej ustvarja – piše?
16:39 Pisanje (kriminalk) je garanje!
17:30 Pri pisanju potreboval strokovne sodelavce.
19:12 Za osnovno idejo knjige potrebuje nek impulz.
22:00 Morebitne kritike ob vsaki knjigi najprej prebere Tadejeva žena.
23:30 Koliko ljudi v Sloveniji živi od pisanja knjig?
24:04 Kako se je rodila revija Grif?
28:45 (Revijo Grif) bi brali, ne bi je pa plačali.
30:50 Kdaj Tadej začne plezati?
33:30 Pred plezanjem je bil prvi šport nogomet.
35:22 Pred pisanjem Tadej delal kot športni novinar na RTV SLO.
36:28 Prva odprava v Nepal – Hiunchuli 1994.
38:47 Spomini na odpravo Dhaulagiri 1998.
41:10 Ski Everest 2000 z Davom Karničarjem.
44:40 PO Everestu Tadej napiše prvo svojo knjigo.
48:10 Kako vztrajen je Tadej, je dokazal v Eigerju, kjer je plezal 8x!
53:45 Alpinizem na srečo ni samo šport!
55:30 Z Elo ljuba Loška stena z okolico.
57:40 Po Everestu je sledil Vzhodni Jannu.
59:50 »Nepal me je očaral in se mi usedel v srce!«
1:01:05 Kaj pomeni plezanje Tadeju danes?
1:04:55 O smislu alpinizma se je potrebno spraševati.
1:06:25 Kako je Taras dobil svoje ime?
1:08:42 Tudi Tarasu alpinizem pomeni veliko.
1:10:08 Ideja o kolesarskem vodniku.
1:14:35 Unikaten vodnik na področju cestnega kolesarstva.
1:17:40 Kolesarstvo je pomembna Tadejeva aktivnost.
1:20:19 Koliko je pri pisanju pomemben talent in koliko vaja, ki dela mojstra?
1:24:35 Alpinistična literatura in talent pisanja?
1:27:09 Zakaj alpinisti ne pišejo več kot so nekoč?
1:30:03 Kakšno moč imajo dandanes knjige?
1:33:53 »Še to splezam, potem pa knjigo napišem.« Kaj svetuje Tadej?
1:35:25 »Knjige nas učijo o morali!«
1:36:47 O čem piše Tadej te dni?
Izseki:
»Jaz sem rabil na nek način frustriranega človeka. Frustriran junak je neskončno bolj zanimiv kot npr. nekdo, ki nima nobenih težav v življenju. Jaz sem temu svojemu Tarasu obesil pač to, da se je ukvarjal z alpinizmom, da je bil zelo zagret alpinist ter je moral nehati zaradi zunanje prisile. Zaradi otrok, žene in vsega tega. Jaz sicer nikoli v življenju nisem nehal, ampak si pa znam predstavljati, kako bi mi bilo pri srcu, če bi me nekdo poskušal prisiliti v to, tako da sem mu obesil kar precejšnjo dozo frustracije.«
»Ko sem bil v Nemčiji na frankfurtskem sejmu, me je nemški novinar predstavil, da sem edini slovenski pisatelj, ki živim od pisanja. Ne vem, kdo mu je to zaupal. Ne vem, ker se veliko ne družim s drugimi pisatelji, tako da, pojma nimam!«
»Pri plezanju mi je bila strašno všeč ta skupnost. Mi smo se vsi tikali. Jaz sem tikal Toneta Škarjo, ki je takrat bil kar precej starejši od mene. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi ga vikal. Tudi Tarasov odnos do vikanja je popisan. Zdaj, ko pridem v PCL, me vsak vika in moram priznati, da mi gre to najbolj na živce.«
»Ves čas je deževalo. En dan, ko je pa zjutraj majčkeno nehalo, smo pa šli pod steno, jo splezali in ko smo sestopali, je spet deževalo. Ampak takrat se spomnim tistega občutka, ko smo prišli na vrh, vsi dvomi, so se razblinili in jaz sem takrat vedel, da hočem preostanek svojega življenja to početi.«
»Na srečo alpinizem ni samo šport, je neki več. Z glavo je mogoče pomagati tudi tam, kjer mišice odpovejo.«
»Jaz bi že zdavnaj pustil alpinizem, če ne bi dejansko užival v njem. Letos, ravno po tej (smeri) Humar – Škarja sem ugotovil, da mi je dejansko to všeč.«
»Spomnim se, ko sva s pokojnim Miho Valičem prišla v Gornji Ig, takrat nekje na začetku njegovega plezanja in mojega, sem ga vprašal: »Kok si pa kaj splezal?« Pa je rekel: »Nekih 7a+ največ.« Jaz sem takrat že 7c-je… Potem sem pa rekel: »Koliko si pa sajtnu (splezal na pogled)?«
»Isto!« Jaz takrat še nisem 7a+. Ampak pri pisanju so pa vloge kar naenkrat v mojo korist, da lažje kot drugi napišem nekaj, kar je berljivo. Tako da sem doživel, da sem nekje tudi talentiran.«
»V otroštvu, v osnovni in srednji šoli, sem veliko bral. Z enim takim neprijetnim občutkom, da sproti pozabljam. Da težko karkoli povem o knjigi, ki sem jo prebral, zato ker se niti naslovov ne spomnim. Ampak potem, ko sem pa pisal in ko pišem, ugotavljam, da ves ta besedni zaklad, ti stavki, besede, ki sem mislil, da sem jih že izgubil, prihajajo ven od nekod. Tako da, če bi kdo rad postal pisatelj, je skoraj nujno, da je prej bralec.«
-
Dušica Kunaver, profesorica angleščine in ruščine v pokoju. Po različnih šolah še danes predava o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini. Je izredno ustvarjalna pisateljica, saj njen knjižni opus danes obsega že več kot 70 del.
Nedavno je v sodelovanju s številnimi alpinisti napisala knjigo z naslovom: Himalajski vodja, od Sfinge do Sfinge. Knjiga prinaša zgodbe o bari sabu, himalajskemu vodji, ki se je s prijatelji v pionirskem obdobju vstopanja v himalajske stene zapisal v svetovno zgodovino alpinizma. Knjiga govori o njenem pokojnem možu, vrhunskemu alpinistu, vizionarju, konstruktorju, predavatelju v petih jezikih, dolgoletnemu načelniku KOTG pri PZS, družinskemu človeku, vsestranskemu in izjemnemu, Alešu Kunaverju.
Pred leti je Danilo Cedilnik - Den o Alešu zapisal: Aleš je sleherni trenutek svojega življenja posvetil goram. V njih je plezal, smučal, fotografiral, filmal. O njih je predaval, pisal, snoval in vodil velike odprave, mojstril mladi rod alpinistov in šolal Šerpe za premagovanje največjih težav v stenah. Zraven tega je bil eden izmed vodilnih mož v velikem industrijskem podjetju. Svoji družini je z lastnimi rokami zgradil hišo.
V tokratni epizodi našega podcasta, izjemno ustvarjalna in rahločutna, Dušica Kunaver, ki nam s svojimi zgodbami obudi spomin na velikega in nepozabnega Aleša Kunaverja.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:00 Dušica Kunaver, aktivna upokojenka.
4:19 Dušičin oče je bil Maistrov borec.
6:33 Dogodki in dejanja morajo biti zapisani!
8:33 Povojni časi – to so bili drugi časi.
11:58 Dušica in Aleš sta se spoznala v Tamarju.
14:48 Z družino v gore.
17:15 Alešev oče – Pavel Kunaver (Drenovec).
18:58 Slovenci smo gorski narod.
21:58 Aleš je eden vodilnih alpinistov v prvih povojnih časih.
24:25 Tekma za zimski Čopov steber.
30:05 Odprava Trisul - cela država je dihala za »naše Himalajce«.
39:16 Aleš in Zoran (Jerin) gresta na raziskovalno odpravo - vzhodno od Katmanduja
45:00 Prvi vzpon v zadnji triglavski uganki - Sfingi.
48:55 Kaj vse je počel Aleš Kunaver poleg plezanja?
52:38 Odprava v Hindukuš (Afganistan).
59:00 Odprava Anapurna II in IV.
1:01:18 Rodi se ideja o nepalski šoli za gorske vodnike.
1:04:33 Na poti nazaj z Anapurne jih je sprejel sam Maršal Tito.
1:06:24 Makalu, hindujske boginje in bogovi ter prvi slovenski 8000ak.
1:10:44 Višinski rekord brez dodatnega kisika na Makaluju 1972.
1:12:22 Primerjava britanske (Everest) in jugoslovanske odprave (Makalu) leta 1972.
1:14:45 Med našim Makalujem 72' in Makalujem 75' so bile tam še tri tuje odprave.
1:17:33 Zbiranje moštva za Makalu, 75 kandidatov za 15 mest.
1:20:05 Odmevi po uspehu na Makaluju.
1:22:27 Ideji o šoli za gorske vodnike in Everesta zorita.
1:23:45 Šola v Manangu; utopično, vizionarsko, uresničljivo in uresničeno.
1:28:22 Uspeh na Everestu in zloglasna južna stena Lotseja.
1:32:25 Steno Lotseja so preplezali.
1:38:25 Lotse je pa uspel tudi Aleša utruditi.
1:42:00 Manaslu 84' – Alešev zadnji Nepal.
1:46:30 Tri (štiri) generacije Kunaverjev.
1:48:20 Aleševih 23 let med prvim vzponom v Sfingi in zadnjim poletom proti Sfingi.
1:52:05 Pisati o Alešu je bila moja dolžnost.
Izseki:
»Najini otroci niso nikoli zaspali, dokler ni oče prišel. Pa je bil recimo na PZS na sejah, pa v službi… ampak, potem pa večerna pravljica in gori doli, tako da, ko je bil doma, je bil pa res doma!«
»Tako kot moj oče, neverjeten domoljub je bil. Kolikrat si slišal od njega, majhen narod smo, zato moramo narediti nekaj velikega. On je res z besedami velikokrat rekel, Jugoslavija mora prideti v svetovni vrh (alpinizma) in je to sanjal že takrat. Poglejte, to je bilo vse tako začetniško, tu ni nobene primerjave, Angleži so bili v Himalaji sredi 19. stoletja, 100 let so imeli oni za to, ko so naši začeli sanjati o Himalaji.«
»Je pritekel domov iz službe, Čehi so v steni, vse je letelo … Zmetal nahrbtnik, ampak to je bila bitka. Čehi so bili že dva dni v steni, ko so naši šele zvedeli. In potem je drvel kot nor! Tekma v Steni! To sem tudi jaz in kakor je Aleš rekel, Triglav je bil pa toliko fer, da je prekinil tekmo in njim je slabo vreme poslal.«
»Lahko rečem, da si je on izbral Lotse in si ga dal za življenjski cilj, ne samo svoj, slovenskega alpinizma. In to takrat, ko pojem himalajska stena 8000 ni bila še prisotna v alpinističnem slovarju.«
»Na tem Hindukušu so si svoj tip odprave razvili, to se pravi, moštvo, ki med sabo sodeluje. Ni važno kdo bo na vrh prišel, samo da bo eden prišel. To pa je taka kvaliteta. Ko sem z Alešem hodila po tistih kofetkih po predavanjih, tujci so ta moštveni duh res občudovali. Moštveni duh je bila pa odlika naših odprav«.
»Hindukuš je bilo Aleševa vajeniško vodstvo. To se moraš navaditi, kaj je vodja. In takrat je Aleš izoblikoval tako ostro načelo, ki ga nikoli ni prestopil. Naloga vodje je spraviti prijatelje na vrh, ne pa svoje želje izpolnjevati. On je sanjal, da bi enkrat v življenju na vrhu, pa se je dvakrat umaknil.«
»Zraven sem stala, ko je tak kup papirja dal Škarji. Res, potem je Škarja zelo uspešno vodil odpravo, Aleš se je pa potem čisto cel posvetil šoli. To se ne da povedati, koliko tisoče ur je bilo potrebno, da je na koncu Sveta v tisti dolini pod Anapurno zrasla ta šola.«
»Vse spoštovanje slovenskim alpinistom. Morda bi bilo potrebno to raziskati, a je kdaj na svetu bila mednarodna pomoč, da bi 40 let trajala. 40 let! Brezplačno, s samimi prostovoljci, z vrhunskimi strokovnjaki, zdravniki, pa da bi, kako bi rekli, spremenili gospodarstvo ene države. To so bili kitchen boysi, ki so nosili prtljago. Sedaj so vodniki z mednarodnimi licencami, pa lastniki turističnih agencij …«
»On je 19 let mislil na to. 1962 je prvič videl to steno, 1981 je bila odprava. On je ure in ure molče sedel doma. No, saj sedaj je ta slika v muzeju v Mojstrani. Je imel tako povečano sliko, on je tiho gledal v steno (Lotseja).«
»Ja res, Lotse. Jaz vam povem, držal je žlico v rokah, pa je dremal. Tako globoko utrujenost je imel. Na rdeči luči na semaforju je rekel zbudi me, ko bo zelena. Pa je zadremal za pol minute. Ena globoka utrujenost je to bila!«
»Potem se jima je pa cepin pokvaril, pa jima ga je nesel gor, cepin, pa obrnil korak navzdol. Pa sem mu še rekla… je rekel: »veš, kako sem si želel na vrh«. Pa sem mu rekla: »da si se obrnil je večje dejanje kot vrh«. In je rekel: »Težje«!
- Visa fler
