Avsnitt
-
Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev.
Prav to pa je tudi področje, ki se mu med drugim posveča izr. prof. dr. Gašper Beguš s kalifornijske univerze v Berkeleyju, gost današnje Radiosfere.
Foto: Wikipedia -
Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani
-
Saknas det avsnitt?
-
V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.
-
V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
-
Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji "varstvo narave in biodiverzitete", javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove
-
Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.
-
Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje?
Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti! -
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
»Ste jih videli? Veliki so od nekaj milimetrov do več kot 50 centimetrov.« Tako v Facebook skupini z imenom Tujerodni ploski črvi v Sloveniji tudi s fotografijami in videoposnetki na pogled morda malce nenavadnih črvov spodbujajo ljudi, da se pridružijo vseslovenski akciji. Gre namreč za črve, ki so pri nas malo poznani, so pa prisotni in lahko tudi zelo škodljivi za domače ekosisteme. Sogovornica: Živa Fišer z Oddeleka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
-
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
-
Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc
Podrobneje o Konju Marku in projektu Kam smo prišli? TUKAJ
Muzej norosti TUKAJ
Evropska prestolnica kulture GO2025! TUKAJ
-
Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.
-
V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.
-
Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.
-
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
-
25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
-
Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.
-
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
-
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
-
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
- Visa fler
