Avsnitt
-
V vasici Mamolj v Posavskem hribovju je pred kratkim za obiskovalce odprl vrata park Zeleni raj, ki je največja zasebna botanična zbirka pri nas. Kaj vse skriva park, ki ga je vrtnar in urejevalec vrtov Miha Kos začel oblikovati že pred dvema desetletjema, bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.
-
Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam.
Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava.
»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« -
Saknas det avsnitt?
-
Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic.
Sogovorniki:
Vilja Lukan Pišek, kustosinja pedagoginja v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, vršilka dolžnosti direktorice Tržiškega muzeja Anja Bajda,župan Tržiča Peter Miklič. -
Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.
-
Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.
-
Pred 80 leti je v Gostilničarskem domu na Prulah 5 učiteljev začelo poučevati 13 dijakov in to je bil zametek šole, ki je dandanes sodobna izobraževalna institucija in se imenuje Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana. Kuharji, mojstri strežbe in hotelirji so med najbolj zastopanimi poklici, ki jih izobražuje šola. Njihovi dijaki na evropskih in svetovnih kuharskih tekmovanjih dosegajo vrhunske uvrstitve, med ta čas najbolj uspešnimi slovenskimi chefi najdemo veliko bivših dijakov. Tudi zaradi znanja in izkušenj generacij učiteljev in učencev šole, ki te dni praznuje častitljivo obletnico, je Slovenija postala Evropska gastronomska regija. Zakaj je šola most med zakladi preteklosti in izzivi prihodnosti, boste izvedeli, ko ekipa oddaje Prvi na obisku obišče rojstnodnevno zabavo na kateri bodo upihnili 80 svečk.
-
Pot ob žici velja za najbolj množični športnorekreativni dogodek v Sloveniji. Največ obiskovalcev pritegne pohod po poti okoli Ljubljane, na kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prireditev je ob obujanju spomina na vojne čase namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Kako je bilo daljnega leta 1957 na prvem teku peterk po Poti ob žici okupirane Ljubljane in kako je s pripravami na letošnji dogodek, ki ga bo obogatil tudi tek trojk, bo preveril Prvi, ki se je tja odpravil na obisk.
-
Pomurski muzej Murska Sobota letos praznuje 70 let delovanja. Ustanova, ki že desetletja raziskuje, varuje in predstavlja bogato kulturno dediščino Pomurja, danes velja za enega ključnih varuhov identitete regije. Na tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin hrani več kot 55 tisoč muzejskih predmetov in z njimi predstavlja vse vrste materialne in duhovne kulturne dediščine, ki sega od prve naselitve teh krajev pa do danes.
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
-
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera.»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
-
Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.
-
Hram slovenske premične kulturne dediščine je Semeniška knjižnica v Ljubljani. Gre za prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Najstarejša tiskana knjiga v njej je iz leta 1483, poleg tega hranijo še številne redke primerke. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv. Lesene knjižne omare, polne najrazličnejših starih knjig, in bogata baročna stropna poslikava potrjujejo, da gre za kulturni spomenik. Javnosti manj znan baročni biser v središču Ljubljane je obiskal tudi Prvi.
-
Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk.
»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« -
Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica želi dokazati, da je kultura za vse. Tudi za tiste, ki zaradi različnih oviranosti, na primer slepote, umetniških del ali muzejskih eksponatov ne morejo občudovati po običajni poti. Zato bodo v petek v Novi Gorici odprli edinstveno razstavo Umetnost onkraj vidnega, ki bo obiskovalcem omogočala, da bodo umetniška dela lahko tudi otipali in občutili. V Taktilno galerijo, ki bo 'odprla' oči tudi videčim, sta se odpravila Janez Podlesnik in Andreja Čokl.
-
Na OŠ Maksa Durjave v Mariboru bo naša ekipa skupaj s številnimi sogovorniki predstavila kampanjo RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Koliko medvrstniškega nasilja opažajo učenci, koliko zaposleni na šoli, kakšno je sporočilo ambasadorja kampanje Leopolda I. in katere vsebine o tej temi pripravljajo kolegi s televizije?
-
Kamen in Kras sta večna sopotnika. Kamen je zapisan v tej pokrajini, v njeni zemlji, v njenih ljudeh. Vsaka brazda, ki jo vanj zariše čas, vsaka roka, ki ga obdeluje, vsaka streha, tlak ali skulptura – vse to so zgodbe, ki jih kamen pripoveduje tistim, ki znajo prisluhniti.
"Vsakič, ko udariš po kamnu, ti nekaj pove. Moraš ga poslušati", pravijo kamnoseki.
Vstopili bomo v kamnoseško delavnico v Pliskovici. Kamnosek Jernej Bortolato in kiparka Špela Šedivy nam bosta razkrila, kje se rojeva kamen, kako ga iztrgajo iz naročja zemlje, kako ga klesajo, oblikujejo in polirajo, dokler ne zaživi v novi podobi. Danes, ko se vračamo k trajnosti, k naravnim materialom, je kamen spet zelo iskan material. Je sinonim za dediščino in povezanost, spomin in trajnost, trdnost in umetnost. -
Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.
-
Bi radi videli navihanega lemurja, se dotaknili kraljevega pitona, izvedeli, kdo ali kaj je Antonyjeva podrevnica? Vabljeni v Tropsko hišo v Celju, kjer skrbijo za ozaveščanje in izobraževanje o biotski pestrosti širom po svetu. Ogled živali iz afriških savan, azijskega gozda, amazonske džungle in drugih ekosistemov je lahko zanimiva popestritev počitnic, temperature tam pa so tudi pozimi prijetno tople.
-
Brezpilotna letala niso več samo igrače ali orodja za snemanje – danes že dostavljajo pakete, zdravila in hrano, pomagajo gasilcem pri gašenju požarov, nadzorujejo promet in meje, kartirajo neznana območja in celo rešujejo življenja. Kako delujejo sodobni letalniki? Kako varni so? In kako daleč smo od dneva, ko bodo postali nepogrešljivo orodje v logistiki? Odgovore bomo iskali v tržiškem podjetju ElevonX, ki razvija napredne sisteme brezpilotnih letal.
-
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket.
Fotografija: Damjan Rostan -
V svetu smučarskih skokov so kakovost, inovacije in vrhunski materiali ključnega pomena za rezultatsko odličnost. To zelo dobro ve tudi Peter Slatnar, ki je leta 2016 od Elana prevzel program skakalnih smuči ter s trdim delom in inovativnim pristopom lastno blagovno znamko Slatnar povzdignil med najbolj prepoznavne in cenjene. Kljub uspehom pa se mora inovator iz Cerkelj na Gorenjskem s svojimi smučmi in vezmi nenehno dokazovati pred velikimi avstrijskimi in nemškimi konkurenti, ki Slatnarjevih inovacij pogosto ne sprejmejo z odprtimi rokami. V oddaji Prvi na obisku boste izvedeli, kako se Peter Slatnar spopada z izzivi vrhunskega športa, kako nastaja smučarska oprema, ki omogoča skakalcem boljše dosežke in večjo varnost, in zakaj ga prav ovire motivirajo na njegovi poslovni poti.
- Visa fler
