Avsnitt
-
Prvo izkušnjo dela od doma je večina dobila v času velikega zapiranja med epidemijo novega koronavirusa leta 2020. Po podatkih Agencije za okolje so se izpusti iz prometa tedaj znižali za okoli 18 odstotkov, zrak je bil tudi bistveno bolj čist, v nekaterih neevropskih mestih pa so prebivalci sploh prvič lahko občudovali razglede svojih mest. A nekaj let pozneje delo od doma "životari". Četudi je okoli polovica delovnh mest takih, da dopuščajo vsaj občasno delo na daljavo, se za to možnost odloča le petina delovno aktivnih, pa še to ne prav pogosto. O tem, ali smo dovolj zreli za delo na daljavo, z dr. Evo Boštjančič z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete, o okoljskih učinkih pa s Tadejem Žaucerjem z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.
-
V četrti epizodi podkasta iščemo odgovore na to, zakaj so podatkovni centri za umetno inteligenco tako energijsko potratni, zakaj googlanje postaja enako potratno kot iskanje v Chat GPT-ju in kako bo množična uporaba umetne inteligence vplivala na prizadevanja za razogljičenje. Globalno se bo poraba električne energije v velikih podatkovnih centrih verjetno podvojila že v nekaj letih, kar lokalna okolja plačujejo z višjimi položnicami za elektriko, energetika je pred novim izzivom za omrežje, cilji pariškega podnebnega dogovora pa bodo še nekoliko bolj oddaljeni.
A po drugi strani je umetna inteligenca lahko tudi v pomoč pri optimizaciji porabe energije. Le da ne bo šlo brez načrtovanja in politične volje.
Sogovornika: direktor področja za upravljanje s sredstvi in projekti družbe Eles mag. Klemen Dragaš ter dr. Veljko Pejović, izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko. -
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila.
Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek. -
V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja.
Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli.
Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija). -
Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.
-
Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.
