Avsnitt

  • Božič - Duhovnik Simon Potnik, 25. 12. 2024

    Ljudstvo, ki hodi v temi, bo videlo veliko Luč. Božič je, prišli smo od daleč, zgodilo se nam je veliko preizkušenj in tudi blagoslovov, ki so oblikovali našo pot. Sveta katoliška cerkev je Jezusov dom, zato je prav, da jo spoštujemo. Če pride k meni kdo na obisk sem žalosten, če moj gost ne spoštuje mojih domačih. Kako dobro je, če imamo v stiski komu povedati. Ravno v takih težkih trenutkih nas Bog najbolj nagovarja. Njegova solidarnost v naših stiskah kaže, da je On vedno blizu. Ko nam je najbolj hudo, ko se je treba odločiti za življenje otroka ali starca, je prisoten obup, strah, pa tudi upanje. Takrat se nam dogaja božič. Z bližnjim skupaj trpimo in naenkrat se nam razodene božje obličje. Bog vidi moje solze, jaz pa verujem v njegov dom. Božič je luč, ki zasveti v temi našega življenja. Luč nas spominja, da smo odrešeni. Dovolimo mu, da nas njegova Luč napolni z ljubeznijo, ki jo lahko prinašamo tudi drugim.

  • Četrta adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 22. 12. 2024

    Približujemo se vrhuncu adventnega časa in božja beseda nam pošilja dva odposlanca Miheja, ki napoveduje Meseija, Devica Marija pa nam v evangeliju razodeva, kako se na to skrivnost odgovarja z vero. Ali sem tudi jaz pripravljen sprejeti majhne trenutke življenja kot kraje božjega delovanja?

    Marijin zgled nas uči, da prinašamo Kristusa v svoje odnose, v svoja prijateljstva. Ko doživljamo stisko nemoči pri predajanju vere, bi morali bolj posnemati Marijino držo in iti ven iz varne nedeljske maše v služenje. Advent pogosto zamegljuje komercializacija, hitenje, ki vzame čas priprave na božič. Priprava mora biti tukaj in zdaj. Sveti Avguštin nas opominja: “Nemirno je moje srce, dokler ne najde miru v tebi o Bog”.

    Advent je čas, ko se vprašamo na kaj čakamo. Če se v adventu ne srečam s pričakovanjem Jezusa, je vse le prazen blišč. Pripravimo srce za Njegov prihod. Vzemimo si čas za tišino, za molitev, za hvaležnost, za dejanja ljubezni. Prepoznajmo božjo voljo in jo uresničimo, da bomo prinašali Luč.

  • Saknas det avsnitt?

    Klicka här för att uppdatera flödet manuellt.

  • Tretja adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 15. 12. 2024

    Prejšnjo nedeljo smo za trenutek stopili z Marijo v slavo greha. Marija brez greha je resničnost, ki ohranja človeštvo pred popolnim propadom, predvsem pa vpliva na nas in nam vliva upanje. Marija je ohranila in poglobila svoj odnos z Bogom, lahko pa bi se obrnila in zbežala.

    Advent je čas predanosti, ko v naše življenje vstopa beseda, ki po Mariji postane človek.

    Tretja adventna nedelja nas kliče k veselju. Današnja celotna božja beseda je kot izjemna pesem - preplet vsebine, ki se razpleta in obljublja. Ves čas pa se ponavlja refren: Veselite se v Gospodu zmeraj!.

    Janez Krstnik nas uči ujeti čas. Omogoča mi ujeti trenutek. Da vem, kaj je vredno. Težko se je odločiti med dobrim in zelo dobrim, zato Janez Krstnik kaže Nanj. Bog me zaradi ljubezni do svojega Sina ljubi in sprejema.

    O, Bog, podari nam veselje srca. Želim biti odsev tvojega obraza. Naj postanem del refrena: Veselite se v Gospodu zmeraj, veselite se!

  • Druga adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 8. 12. 2024

    Brezmadežno spočetje Device Marije

    Božja beseda nas povede na začetku k Adamu. Človek znova in znova podleže napuhu in skušnjavi, da bi bil enak Bogu. Greh prekinja prvotno harmonijo stvarstva. Vendar Bog ne dopusti, da bi bil človek obsojen na večno življenje v grehu. Smrt, ki je posledica greha, je tudi znamenje milosti, priložnost za nov začetek, za odrešenje. Adam je bil na pragu propada. Bežal je pred odgovornostjo in prelagal krivdo. Marija pa postane nasprotje Adama. Ona ne beži in ne prelaga odgovornosti, ampak se odpre Božji volji z besedami Zgodi se. V zaupanju in ponižnosti izbere pot služenja in pokorščine.

    Adventni čas nas kliče, da se tudi mi odločimo, komu bomo sledili; se bomo skrivali in prelagali odgovornost ali pa se bomo odprli Božjemu načrtu in iskali Njegovo voljo. Povabljeni smo k novemu začetku. Postavimo si vprašanja: Kje v svojem življenju se skrivam pred Bogom? Kje prelagam odgovornost na druge? Kje sem poklican, da odgovarjam z Marijinim Zgodi se?

    Veselite se, kajti Bog je blizu. Naj nas Marija vodi k Jezusu, ki prihaja.

  • Prva adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 1. 12. 2024

    Advent je čas prerokbe, čas prebujenja, ko se zariše božja obljuba. To je čas, ko se Bog bliža v tihoti in ne v razkošju. Tesnoba, ki jo čutimo danes ni nič novega in vanjo vstopa Jezusova obljuba: “Videli boste Sina človekovega prihajati na oblakih z močjo in veliko slavo.”

    Bog sveta ni obsodil, ampak se mu je približal. Bog prihaja po znamenjih, v nezasluženi prijaznosti, v srčnosti neznanca.Tako lahko božjo bližino tudi mi prinašamo med ljudi. Letošnji advent je poseben tudi zato, ker nas uvaja v sveto leto 2025. To leto, ki je posvečeno upanju nas kliče k obnovi osebne vere in skupnosti. To je priložnost za poglobitev molitve, zakramentov in dejanj usmiljenja. Advent nas ne pripravlja le na prihod Jezusovega rojstva, ampak na prihod božjega kraljestva v vsakdanjem življenju.

  • Štiriintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 24. 11. 2024

    Ko Pilat Jezusa vpraša: ”Torej, ali si kralj?”, dobi odgovor, ki presega vse človeške kategorije: ”Moje kraljestvo ni od tega sveta.” Kralj, ki govori o resnici, o svetu, ki ga ne oblikujejo človeške ambicije, ampak Božja ljubezen. On je kralj, ki ne dviguje meča, ampak odpira svoje srce, ki ne ukazuje in ne pošilja v smrt, ampak gre sam na križ, da bi mi živeli. To je kralj, ki vabi tudi nas, da se vprašamo: Kdo je moj kralj? Koga v resnici poslušam? Komu sledim? Jezus nas kliče, da stopimo iz sebe, da mu zaupamo vse in ga postavimo v središče svojega življenja. Jezusu ni dovolj, da vemo o njem to, kar so nam drugi povedali.

    Jezus je kralj, vendar ne kralj, kot si ga predstavljamo mi. Njegova moč je v resnici, v ljubezni, ki presega meje tega sveta, ki se ne pokorava zakonitostim moči in nasilja. Kristus nas ne kliče zgolj k obredom in zakramentalni pripadnosti, ampak k preobrazbi srca. Jezus nas kliče k srečanju z Njim - osebnemu in globokemu - ki nas bo spremenilo.

    Kristusovo kraljestvo ni stvar prihodnosti. Že zdaj je tukaj, kjer se ljubimo, kjer služimo, kjer smo pripravljeni živeti drug za drugega.

    Kralj nas vabi, da vstopimo v to kraljestvo, da dovolimo, da njegova resnica preobrazi naše življenje.

  • Triintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 17. 11. 2024

    Bliža se zaključek cerkvenega leta in Božja beseda nam spregovori o koncu časov. Jezus nam naroča, naj živimo tako, kot da bi vsak dan pričakovali konec. Takšna pripravljenost ni prestrašeno čakanje, ampak predanost v zaupanju in veri. Naše življenje naj postane pričakovanje srečanja z Bogom, ne v tesnobi, ampak v upanju, ki odpira naša srca.

    Prihaja On. Videli bomo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. Bog nam razodeva resničnost, ki presega našo minljivost in omejenost. Apostol Pavel nas spominja na vero, upanje in ljubezen. To troje ostaja, čeprav bodo vse zemeljske nepopolnosti nekoč izginile, ko bo »prišlo tisto, kar je popolno«.

    Kristus je naš izvor in naš danes. Je »Ta ki je bil in ki je in ki pride«. Smo božji sinovi in hčere, otroci Večnega. Z vero, upanjem in ljubeznijo stopajmo skozi življenje. In če je On z nami, česa bi se bali?

  • Dvaintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 10. 11. 2024

    Uboga vdova je vrgla v zakladnico vse kar je imela. Sodoben človek pa tako rad najprej poskrbi zase, češ, za druge bo še dovolj priložnosti. Nevarno je, da takšna drža služi samo še meni in mojim interesom. Drža uboge vdove pa je pravo nasprotje. Izmed mnogih, ki so darovali v zakladnico Jezus izpostavi ravno njo. Ni delala hrupa, ni vzbujala pozornosti, dala je to kar je imela, dala iz srca. S tem dejanjem je zapisala definicijo nore ljubezni. Skozi nemoč noči priroma prav tja do Božjega srca.

    Ko je Bog pri nas nam ničesar ne manjka. Uboga vdova je vzrok premnogih malih binkošti, ki se dogajajo po svetu. Učenci razumejo in se učijo, po Jezusovi smrti pa začenjajo razumeti in sami postajajo to oznanilo. Premnoga svetišča po svetu postajajo muzeji, še bolj žalostno pa je, če muzeji postajamo mi kristjani. Jezus ni zapovedal ljubezni do tempeljskih zidov in pravil, temveč ljubezen do bližnjega. Svari pred hinavščino, ko ljubezen zamenjujemo s pravili in pobožnost postane ovira do Boga, namesto da bi bila most.

  • Enaintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 3. 11. 2024

    V vsakem trenutku zgodovine, ko se človek srečuje z Božjo besedo, ta ne zveni le kot starodavna postava, temveč kot živi klic k srcu. “Poslušaj Izrael!” Ta poziv ni zgolj teološki izrek, temveč osebno povabilo. Bog se obrača na svoje ljudstvo in na vsakogar izmed nas, ko pravi: ”Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo.”

    Ljubiti Boga z vsem srcem je več kot čustvena ali intelektualna zavezanost. Gre za to, da se vsa naša volja, vse naše hrepenenje usmeri k Bogu. Ljubiti ga z vsem srcem pomeni, da mu pustimo oblikovati svoje želje. Kot duhovna bitja smo ustvarjeni za odnos z Bogom, vendar je naša naloga, da v tem svetu, ki pogosto pozablja na svojo duhovno dimenzijo, ohranjamo to zavest in vsakodnevno odločitev za Boga. Bog želi, da Ga ljubimo s svojimi telesi, z vsem kar smo, z vsemi darovi, ki nam jih je dal.

    Jezus v Markovem evangeliju pokaže, kako je ljubezen do Boga neločljivo povezana z ljubeznijo do bližnjega. Naše obličje do bližnjega je vedno tudi naše obličje do Boga. V vsaki situaciji našega življenja smo poklicani ljubiti konkretne osebe, ki jih srečujemo.

    Bog nas ne kliče k popolnosti v našem lastnem delovanju, ampak nas kliče k zvestobi. Ključ do tega življenja je vera, vera, ki presega zgolj čustveno izkušnjo ali intelektualno privolitev. Ljubezen do Boga in bližnjega je vedno izziv, vendar je to edina pot do resnične izpolnitve, do življenja v polnosti.

    Zapoved ljubezni, ki jo Bog polaga v naša srca, je svetilka, ki osvetljuje našo pot. Njena luč nas vodi, tudi ko se znajdemo v temi vsakodnevnih izzivov.

  • Trideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 27. 10. 2024

    Jezus je pot in njegovo življenje je vseskozi povezano s potjo, vse od Betlehema dalje. Pravo pot Jezus začne z javnim delovanjem. Tokrat smo v Božji besedi z njim na poti v Jeriho in iz nje. Na poti pa se Jezus ustavi, na poti se zgodi srečanje. Vera in ljubezen pritegnejo njegovo pozornost. Ustavi se ob slepem. V gneči sliši molitev, krik ubogega, ki v Jezusu prepozna Mesija. Slepi kliče: Jezus, Davidov sin, usmili se me.

    Slepega je življenje zlomilo in je zapuščen od Boga in ljudi, pa vendar je sedaj tukaj pravi Bog, zato kliče še glasneje in prosi, da se ga usmili. Hiti Jezusu naproti. Njegova prošnja po vidu je veroizpoved. Umazan in razcapan kliče: Bog je tu. Daj da spregledam. Ubogi berač prepozna Boga in išče usmiljenje in ozdravljenje. Tudi mi smo na poti in srečujemo ljudi. Prepoznajmo Boga in vzklikajmo: Ti si moj Bog. Usmili se me.

  • Devetindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 20. 10. 2024

    Evangelij nas danes izziva z Jerzusovim odgovorom Jakobu in Janezu. Oba goreča v veri, željna biti najbližje Jezusu, si želita sedeža ob njegovi levici in desnici, v nebesih.

    Zakaj ju Jezus skoraj odslovi?

    Bog ni tisti, ki bi se odzival na naše želje tako, kot bi pričakovali. Kot učitelj nas vodi v globlje razumevanje - razumevanje, ki presega človeško logiko. Včasih se sprašujemo, kaj sploh vemo o Bogu. Jezus nam razodeva Boga kot tistega, ki je prišel služit, ne da bi mu služili. On ne prihaja s častjo in veličino, ki bi jo pričakovali od vladarja, ampak z radikalno ponižnostjo in služenjem.

    Naj bo Sveto leto, ki prihaja, čas, ko bomo prosili in nam bo dano - ne po naših željah, ampak po Božji volji.

    Jezus nas vabi, da spremenimo srce. Bog nas ne kliče k povprečnosti, ampak k svetosti. In svetost ni rezervirana za popolne ljudi - svetost je pot, ki jo hodimo vsak dan, ko se odločimo služiti in ljubiti.

  • Osemindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 13. 10. 2024

    Če nas kdo vpraša o naših osebnih navadah, brez težav odgovarjamo kateri filmi so nam všeč, koliko se rekreiramo, ... Težje pa izrazimo, da smo kristjani, se v javnosti pokrižamo in zagovarjamo krščanske vrednote. Zgodba bogatega mladeniča nas opominja na to, da ni glavno vprašanje koliko imaš, ampak koliko si sposoben dati drugim. Nevarnost je, da nas bogastvo, tudi v duhovnem smislu, preveč napolni in ni sredstvo za gradnjo Božjega kraljestva in v darovanje bližnjim. Tudi papež Frančišek pravi, da bogastvo lahko vodi v zaprtost srca pred potrebami drugih. Kaj je največje bogastvo? Zdravje, modrost, popularnost, lepota… Mala Terezija je izbrala malo pot, mala dejanja, ki so se pokazala za zelo velika. Tudi mi se v molitvi priporočajmo, da bi na prvo mesto zmogli postaviti Boga in ljubezen do bližnjega.

  • Sedemindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 6. 10. 2024

    Kaj vse bi naredili, da bi bili sprejeti in ljubljeni? Ne potrebujemo se dokazovati na različnih področjih. Ni potrebno, da smo najbolj moderni, najbolj urejeni, opremljeni z najboljšimi napravami. Bistveno je, da se zavemo, da smo Božji. Ne samo, da smo odsev Boga, smo njegova zamisel, njegova ideja, in to enkratna. Bog želi, da živimo izpolnjeno in srečno življenje. Sreče pa nihče ne živi sam in ne zase. V ljubezni dva postajata eno, nisem v ospredju samo jaz.

    Današnja Božja beseda nas opomni na naš izvor, da smo po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu najbolj resnični, najbolj polni življenja. Odnos med možem in ženo je temelj za razumevanje Božjega načrta za človeka. Bistvo ljubezni je podaritev sebe drugemu. Ne gre za enkratno dejanje, ampak za stalno odločitev, vsak dan znova, vsak trenutek.

    Današnji evangelij nas spominja na lepoto in svetost zakonske zveze ter na Božjo prisotnost v vseh naših odnosih. Jezus v evangeliju v središče postavi otroka. Predstavi ga kot pot do nebes. Ob otroku se omehča srce. V otroku je veselje, radost, ljubeče srce. Bog vedno ostaja z nami, tudi v naših preizkušnjah, padcih ali ranah. Vabi nas, da vedno znova odkrivamo Njegovo ljubezen. Naj bo naše življenje odsev njegove Ljubezni.

  • Šestindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 29. 9. 2024

    Kdor ni proti nam, je za nas. Kdo je največji? Kdo je za nas? Kdo je proti nam? Šteje le to, kdo je božji. Duh edinosti in ljubezni. Kaj pomeni resnično služiti Njemu.

    Prizadevajmo si za čistost srca in dejanj. Božja ljubezen presega naše predstave in omejitve. Resnična veličina ni v ločevanju, ampak, da smo odprti za božje delovanje v vsakem človeku. Ne izključujmo, ampak prepoznajmo božje delovanje v sočloveku. Ignacij Lojolski nas vabi naj boga hvalimo, častimo in mu služimo in s tem rešimo svojo dušo. Odstranimo vse, kar nas oddaljuje od Boga. Jezus nas poziva k radikalnemu odmiku od vsega, kar nas ločuje od Boga in njegove ljubezni.

  • Petindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 22. 9. 2024

    Jezus in njegovi učenci so na poti skozi Galilejo. Jezus jih uči o najglobljih skrivnostih svoje prihodnosti. Prejšnjo nedeljo je napovedal svojo smrt in vstajenje. Učenci ne razumejo in namesto, da bi se poglobili v to, kar jim je skušal povedati, so se med seboj prepirali, kdo je največji med njimi. Tudi mi smo podobni učencem. Veličino merimo z močjo, bogastvom, vplivom,...

    Jezus nam daje lekcijo: prava velikost se ne skriva v tem, koliko imamo ali koliko dosežemo, ampak v tem, koliko smo pripravljeni ljubiti in služiti. Ko sprejmemo Jezusa v svoj vsakdan, postane vsak trenutek priložnost za svetost, za rast v ljubezni. Tudi veličina svete Terezije Deteta Jezusa je bila v tem, da je ljubila Boga in ljudi v vsakem majhnem dejanju, v vsakem trenutku.

    Jezus nas kliče, da bi se borili za srce drugega. Ko to razumemo, bomo videli, da je v resnici v nas in med nami že prisotno Božje kraljestvo - kraljestvo, kjer resnično moč leži v ljubezni in služenju.

  • Štiriindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 15. 9. 2024

    Kaj pa vi pravite, kdo sem?« To vprašanje postavlja Jezus tudi meni. Peter je dejal : »Ti si Kristus«. Izpovedal je vero, vendar hkrati ga bega skrivnost križa, po človeški logiki ne razume, da bo moral njegov Gospod trpeti in umreti. Tudi zame postane izziv, kako odgovorim na vprašanje, kdo je Jezus zame. Svoje vere ne morem izpovedati le z besedami, ampak tudi z življenjem.

    Postavi se vprašanje Kako slediti Kristusu v vsakdanjem življenju? Sem pripravljen sprejeti Kristusa ne le kot tistega, ki me odreši, ampak tudi kot tistega, ki me vodi v vsakodnevno življenje ljubezni in služenja? Na vprašanje »Kdo je Jezus zame?« moram odgovoriti v vsakem trenutku življenja. Moj odgovor se mora odražati v mojem dejanju, v mojem odnosu do Boga, do drugih in do sebe. To je pot vere, ki nas vodi v polnost življenja, ki ga obljublja Kristus.

  • Triindvajseta nedelja med letom - Katehetska nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 8. 9. 2024

    Jezus se je podal v pogansko deželo, kjer ljudje živijo drugače, molijo drugače, govorijo drugače… Jezus se je od naše pravilne drže odpravil tja in tam odpiral oči, ušesa in srce. Pogani ga niso pregnali, ampak so ga počastili in mu v znamenje vere vanj pripeljali gluhonemega. Koliko čudežev se je zgodilo, koliko src se je vnelo zanj, ne vemo. Vemo pa, da so ga razglašali.

    Ravno obratno kot v njegovi deželi, kjer je vsak gledal na svoj ugled in ni bilo vedno družbeno popularno biti z Jezusom. To se dogaja tudi danes. Na olimpijskih igrah je bila ob otvoritvi mednarodna organizacija za zaščito življenja, družine in verske svobode pregnana s prizorišča, ker so imeli na avtobusu napis Ne preganjajte kristjanov.

    Tudi danes je blagodejno biti v Jezusovi bližini, ki nas vabi iz okov preteklosti. Lažje je sedeti v polni cerkvi, kot pa se z njim osebno srečati pri spovedi. Imej pogum in voljo, da ga boš slišal. Vprašaj se iz česa moraš izstopiti, da boš lahko doživel srečanje z Jezusom in ozdravil svojo gluhonemost.

  • Dvaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 1. 9. 2024

    Jezusa danes srečamo v močnem pogovoru s farizeji in pismouki. Razdeljena so mnenja, kako se je končal pogovor. Jezus na koncu spregovori misel, ob kateri ne moremo ostati ravnodušni: ”Njihovo srce pa je daleč od mene.” Po debati o tem, kaj je pomembno pri izpolnjevanju pravil in zapovedi. Danes skoraj ni več področja našega življenja, ki ga kateri od zakonov ne bi definiral.

    Mojzes danes zopet spominja Izraelce, naj poslušajo zakone in odloke, da bodo živeli. Svari jih pred tem, da naj ničesar ne bi dodajali niti odvzemali besedi, da bodo izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga.

    Kako sploh poznamo Njegove zapovedi? Kako jih sprejemamo, brez da bi jih prilagajali, jim kaj dodajali ali odvzemali. Ali je moje srce daleč? Videti moramo, kaj je znotraj srca, kaj je v jedru. Sprejmimo Jezusovo kritiko kot povabilo, da ga ne bomo častili le z lepimi besedami ampak s srcem in življenjem.

  • Enaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 25. 8. 2024

    Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu. Besede preroka Jozueta vabijo, da se odločim za Boga. Hitro se lahko ujamemo v skušnjavo, da opustimo vse v zvezi z Bogom, saj se nam zazdi, da včasih nismo slišani v tem za kar prosimo ali da smo sami v preizkušnjah in težavah. Prava pot je odločitev za Jezusa.

    Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu. Služiti Gospodu ne pomeni, da sem suženj, ampak je to zapoved ljubezni. Iz ljubezni grem k maši, iz ljubezni grem k evharistiji, iz ljubezni grem k spovedi. Ob preizkušnji se odpre vprašanje vere. Vera je dar in odločitev. Obudimo hvaležnost za dar vere in prosimo za moč odločitve. Molimo in slavimo Boga ter ostanimo v Njem.

  • Dvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 18. 8. 2024

    Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.

    Vsaj enkrat letno se srečamo s sošolci iz mladosti in si pripovedujemo zgodbe iz preteklosti. Dogodki, ki smo jih doživeli se nam zdijo kot zgodbe in z leti postanejo prave legende. Jezus danes nadaljuje zgodbo iz preteklih nedelj. Z evangelistom Janezom se vzpenjamo v nebeške višave. On sestopa, prihjaja iz nebes, mi pa po očetu prihajamo k njemu.

    Saj nas on kliče in nam da, da po njem hrepenimo. Zastavljamo si vprašanja zakaj, čemu? Kralji nekoč, in vplivneži danes so tisti, ki jim mi dajemo drobiž od svojega. Dajemo jim pozornost, slavo, aplavz,... in oni še bolj bogatijo. Pri Jezusu pa gre za obratno smer. On daje, po svetu hodi kot berač in se daje prav vsem. On ni samo kruh, ki blaži tegobe in izboljša kvaliteto življenja, je nebeški kruh, ki življenje podaljša v večnost.

    Živi Bog se nam podarja, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Bog je tu, čeprav ga nisi vreden, je on kruh življenja. Sveta maša in evharistija sta zato najdragocenejši.