Avsnitt
-
Bolniške odsotnosti v Sloveniji hitro naraščajo, številke pa so zgovorne: lani smo izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, strošek za zdravstveno blagajno pa je dosegel 667 milijonov evrov. V pogovoru Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozori, da je posebej skrb vzbujajoč trend rasti dolgotrajnih bolniških staležev: pred desetletjem je bilo več kot eno leto z dela odsotnih 4500 ljudi, lani že skoraj 10.000, 1500 oseb je začasno nezmožnih za delo že več kot tri leta.
Pogovor vodi Barbara Hočevar
-
Kljub postopnemu izboljševanju ozaveščenosti med lastniki stanovanj se strokovnjaki strinjajo, da bo brez večjih vlaganj v vzdrževanje, prilagajanje objektov in ustrezno zavarovanje prihodnjih škod vse več. Največ je še vedno škode zaradi izlivov vode, vendar se hitro povečujejo škode zaradi krepitve posledic podnebnih sprememb. Uroš Metličar, direktor severne regije v Zavarovalnici Triglav, Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na GZS, in Aleš Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin, opozarjajo na najpogostejše škode v stanovanjih, zavarovalno zaščito, stanje na nepremičninskem trgu ter vpliv podnebnih sprememb in staranja stavb.
Voditelj: Borut Tavčar
-
Saknas det avsnitt?
-
Ljudje ne smejo podlegati lepim podobam z družabnih omrežij, ampak morajo graditi funkcionalno, svetuje arhitektka Polona Senčar Otoničar: »Pomembno je, da ne sledimo kratkoročnim modernim trendom, ampak temu, da so prostori dolgoročno uporabni. Sicer se izkaže, da jih je treba sanirati, prenavljati, dokupovati. To ni trajnostno.«
Z arhitektko Polono Senčar Otoničar iz biroja 4. hiša na desni, neodvisnim energetskim svetovalcem Ensvet Eko sklada dr. Ivanom Kendo in direktorjem podjetja Lunos Urošem Fonovičem smo se pogovarjali o trendih in izzivih s področja trajnostne gradnje in bivanja.
Voditeljica: Nina Štajner
-
Kako naj se kupci stanovanj znajdejo na nepremičninskem trgu, v katerem cene kipijo kot kvas, kupovanje primernega stanovanja je podobno iskanju igle v kopici sena, pri tem pa zaradi geopolitičnih okoliščin grozijo višje obrestne mere, dražji materiali in še več negotovosti? In da ob tem kupci ne plačajo drago za mačka v žaklju, ki jim ga ponujajo popoldanski investitorji. O trendih na nepremičninskem trgu sta v podkastu spregovorila Zoran Đukić, direktor nepremičninske družbe Stoja trade, in Blaž Miklavčič, glavni direktor GH Holdinga, ki investira tudi v stanovanjsko gradnjo. Voditelj: Nejc Gole
Voditelj: Nejc Gole
-
Katera sprememba bo v prihodnjih letih najbolj preoblikovala trg poslovnih nepremičnin – ali bo to tehnologija, demografija, način dela ali kaj drugega? In kako donosno je vlaganje v nepremičninske sklade ter predvsem za koga vse je primerno? O trendih v segmentu poslovnih nepremičnin sta v podkastu govorila Sašo Šmigić, član uprave Generalija Investments, ter Tomaž Zorec, direktor organizacijske enote Nepremičnine na Pošti Slovenije.
Voditeljica: Marjana Kristan Fazarinc
-
Šport in gospodarstvo imata veliko skupnega. Tako v športu kot v poslu so pomembni rezultati, ključno pa je upravljanje negotovosti in tveganj, je v podkastu med drugim poudarila Milena Fornazarič, programska partnerica poslovne konference Šport je posel, ki jo boste 20. maja lahko spremljali tudi po spletu.
Na koncu so tako v športu kot v poslu pomembni posamezniki in timsko delo ter učinkovito upravljanje človeških virov. Tako športnik kot gospodarstvenik lahko razpolagata le s tistim, kar imata in kar obstaja. Na majski konferenci bomo lahko poslušali zgodbe iz ozadja naših odličnih športnikov, saj se nam bodo pridružili njihovi starši. Pa seveda poleg predstavnikov sponzorjev, predsednika OKS in drugih tudi odličen Domen Prevc.
-
Ema Kozin in njena menedžerka Katja Fašink se spopadata z dilemo, ali še naprej tekmovati pod slovensko zastavo ali poiskati priložnost v tujini.
Najmlajša svetovna prvakinja v boksu Ema Kozin, ki je diplomirala iz finančne matematike, zdaj pa končuje magistrski študij aktuarstva, se z osredotočanjem na svoje fizične sposobnosti in izboljšanje tehničnih vidikov boksa gradi trdne temelje za prihodnje uspehe. Njena predanost in vztrajnost sta ključni za doseganje dolgoročnih ciljev, tako v boksu kot zunaj njega.
Dolgoročna vizija 27-letne Eme Kozin in njene menedžerke Katje Fašink vključuje skrbno načrtovanje prihodnjih borb in iskanje najboljših priložnosti za nadaljevanje kariere. Ena ključnih dilem je vprašanje, ali bo Ema še naprej tekmovala pod slovensko zastavo ali pa bo iskala priložnosti v tujini. Slovenija kljub svoji majhnosti zagotavlja stabilno okolje za trening in razvoj, vendar večji boksarski trgi v tujini omogočajo širšo prepoznavnost in finančne nagrade, sta pojasnili v podkastu.
Vabljeni k poslušanju!
-
Vojna v Iranu je še ena grožnja, ki pomeni tudi ogrožanje prehranske varnosti Slovenije, ocenjuje Igor Peček z ministrstva za kmetijstvo. Mateja Rokvič z obrambnega ministrstva pa je ocenila, da novo krizno žarišče dokazuje pravilnost usmeritve države v krepitev samozadostnosti. Letos bo Slovenija izvedla novo vajo odpornosti.
Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od surovin, kot sta nafta in plin, ki sta se podražila, je opozoril vodja sektorja za agroživilsko verigo na kmetijskem ministrstvu: »To ne pomeni nič dobrega za inflacijo, ker se lahko zelo hitro približamo inflacijski spirali.« Nafta je namreč za kmetijska gospodarstva glavni vir energije, dražja nafta pa prinese tudi dražjo hrano.
Pogovor vodi Nejc Gole
-
Prekmurski ekološki kmetje so morali žito prodati v Avstrijo, ker pri nas ni skladišč, med drugim pravi Ana Frelih Larsen o razvoju, ki gre sicer v pravo smer.
Že 15, 20 let se Ana Frelih Larsen ukvarja s področjem agroekologije, ki vpliva na zdravje tal. Ekološko kmetijstvo je eden od tistih modelov razvoja kmetijstva, ki ima precej družbenih in okoljskih koristi. Po površini za zdaj ekološko kmetijstvo pri nas zaseda 11 do 12 odstotkov kmetijskih površin v uporabi, po številu kmetijskih gospodarstev pa osem odstotkov. Zelo spodbudno pri tem je, da je mladih (med 30 in 39 let) v ekološkem kmetijstvu dvakrat več kot v drugem kmetijstvu.
Pogovor vodi Borut Tavčar
-
Ministrica za kmetijstvo je v podkastu Moč gospodarstva spregovorila o zagotavljanju kakovostne in dostopne hrane.
Na ministrstvu za kmetijstvo in v Slovenskem državnem holdingu (SDH) preučujejo možnosti državnih investicij na področju kmetijske pridelave, živilsko-predelovalne industrije ter vzpostavitve preskrbnih verig. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić pravi, da gre z vidika SDH za iskanje primernih regijskih agroživilskih podjetij ali njihovo potencialno ustanovitev za krepitev regijskih prehranskih verig.
Pogovor vodi Nejc Gole
-
Trenutno stanje prehranske varnosti v Sloveniji je kompleksno in zahteva natančen pregled glavnih prehranskih verig, kot so žitna, mlečna in mesnopredelovalna veriga. To so osnovne verige, ki nam zagotavljajo hranila, beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, seveda pa tudi brez sadja in zelenjave ne moremo, je v podkastu Moč gospodarstva poudarila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Pogovor vodi Marjana Kristan Fazarinc
-
Elektroenergetski sektor in prometni sektor sta se razvijala vsak po svoje, v teh novih razmerah pa sta trčila skupaj, pravi Janez Humar z razvojnega oddelka Elesa. Marsikdo vidi v elektrifikaciji prometa in vsega drugega precej velik izziv za elektroenergetiko. V energetiki pa tega ne vidijo zgolj kot breme, temveč tudi kot priložnost.
V sistemu je namreč čedalje več obnovljivih virov, ki so že po naravi nestabilni. Zato je koristno, če imamo tudi na strani porabe prilagodljiv odjem. Velik potencial prilagodljivosti pa je ravno pri elektromobilnosti. A tu gre za osebne avtomobile in polnjenje doma ali na delovnem mestu.
Pogovor vodi Borut Tavčar
-
Skrb za zaposlene je zdaj eden ključnih kazalnikov zrelosti in trajnosti podjetja, hkrati pa tudi konkurenčna prednost. Podjetja, ki želijo privabiti in zadržati najboljše kadre, se zavedajo, da morajo ponuditi več kot le plačo.
Podjetja, ki vlagajo v svoje zaposlene, ne le izboljšujejo delovno okolje, ampak tudi krepijo svojo blagovno znamko in privlačnost za potencialne talente. Zato se moč gospodarstva kaže tudi v skrbi za zaposlene, in to je bila rdeča nit pogovora v podkasta z Ajšo Vodnik, generalno direktorico AmCham Slovenia in predsednico AmChams in Europe, ter Gregorjem Kovačičem, izvršnim direktorjem prodaje zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.
-
Za močno gospodarstvo in podjetja so pomembni dobro usposobljeni kadri, ki razvijajo znanja in kompetence v skladu s potrebami delovnega mesta. Ključno pa je tudi, da trendom sledi tudi izobraževalni sistem. V podkastu Moč gospodarstva smo gostili Gregorja Mohorčiča, direktorja Centra za poklicno izobraževanje (CPI), ki je osrednja inštitucija za razvoj, raziskave in svetovanje na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Pogovor vodi Marjana Kristan Fazarinc
-
S Tomažem Tomšičem in Urbanom Rudežem o električnem mrku v Španiji in na Portugalskem ter izzivih z varnostjo oskrbe v Sloveniji.
V zadnjem času je elektroenergetski sistem v Evropi doživel več pomembnih sprememb, med posledicami izstopa največji izpad električne energije v 20 letih v Španiji in na Portugalskem. Pri nas ob tem prihaja več opozoril, da imamo enega od najbolj varnih in stabilnih elektroenergetskih sistemov, toda s hitrim večanjem deleža nestabilnih obnovljivih virov pri nas in v okolici so opazili nekaj težav.
Urban Rudež s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je potrdil, da glavnega vzroka za španski mrk še niso razkrili, sosledje dogodkov pa je znano. Začelo naj bi se na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem. Eden od transformatorjev je izpadel zaradi previsoki balkanski presežki elektrike ogrožajo stabilnost slovenskega omrežja napetosti na nizkonapetostni ravni. Izhodišče so bile napetostne razmere na sistemu.
Vsi ti dogodki, tudi razpadi, so pričakovani v elektroenergetskem sistemu, pravi Tomaž Tomšič iz Elesa. Zanje se sistemski operaterji pripravljajo, na voljo imajo določene ukrepe, ves čas spremljajo razmere v sistemu in jih tudi predvidevajo. V Španiji je bila napetost previsoka in določene elektrarne so se izklopile iz sistema. Španski in portugalski operaterji so izvedli številne ukrepe, na koncu pa se je pokazalo, da ni bilo dovolj oziroma mogoče se bo pokazalo, da je tudi kakšen ukrep šel v napačno smer. Za ugotovitev, kaj je šlo zares narobe, je treba analizirati bistveno več podatkov kot pri, denimo, letalski nesreči.
-
Nejc Gole v novi epizodi podkasta Moč gospodarstva gosti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leona Behina in generalno direktorico direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo Matejo Rokvič.
V Evropi je bil pojem civilna obramba relativno nepomemben do zadnjih petih let in vojne v Ukrajini, ko se je večina Evrope začela zavedati verjetnosti konflikta na območju EU. Zelo pomembna je zato postala zaščita prebivalstva, je ocenil Leon Behin. »Obramba države ni le vojska, ampak je sodelovanje celotne skupnosti,« je v podkastu Moč gospodarstva dejala Mateja Rokvič.
-
Najboljša voditeljica prihodnosti bo kombinacija uporabe logike in pa empatije, je v podkastu Moč gospodarstva med drugim povedala Simona Špilak, direktorica kadrovske agencije BOC Institute, ki se ukvarja z iskanjem vodstvenih kadrov in ima tudi dolgoletne mednarodne izkušnje kot coachinja najvišjih vodstvenih zaposlenih.
-
Pogovor z Dejanom Paravanom, generalnim direktorjem Gen energije, o cenah elektrike in plina, tveganjih in načrtih, pa tudi o vlogi Evrope.
Elektrika se ne bo podražila, zato je več razlogov, pravi Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.Razmere na trgu se umirjajo, poslovni odjemalci in tudi gospodinjstva pa imajo v zakupih čedalje manj dražje elektrike iz časov energetske krize. Drug razlog so ukrepi in napori tako ministrstev kot operaterjev omrežja, da blažijo dvig omrežnine, ki prihaja z višjo sezono.
-
Janez Škrabec, Anžej Olaj in Matjaž Čemažar so govorili o turbulentnih razmerah po svetu in iskali priložnosti za slovenske izvoznike.
»Kot mlad fant sem razmišljal o televiziji Schaub Lorenz, Grundig, Blaupunkt … Danes tega več ni. Če bi mi kdo pred štiridesetimi leti rekel, da teh znamk ne bo več, bi se nasmehnil. Na podlagi te izkušnje se moramo tudi mi vživeti v čas, ko morda pred nami izginjajo blagovne znamke, kot so Mercedes, Opel in Audi. Ne rečem, da blagovne znamke ne bodo ostale, vprašanje je, ali bodo proizvajali avtomobile,« je opozoril podjetnik Janez Škrabec.
Svet se namreč tektonsko spreminja, in to ne v korist zahoda, temveč globalnega juga, ugotavlja prvi človek podjetja za inženiring Riko. »Barack Obama v govoru na inavguraciji ni niti enkrat omenil Evrope. Že takrat smo morali to zaznati.« Medtem je Nemčija, gospodarski motor Evrope, naredila več napak, in danes vrsta njenih industrij ni več konkurenčna. To se pozna tudi pri slovenskem izvozu. »Za Nemčijo ne vidim luči na koncu predora, sem pa bolj optimističen za Slovenijo. Mislim, da se bomo znali hitreje prilagoditi, ne glede na to, da veliko slovenskih podjetij dela za avtomobilsko industrijo, ki po mojem v Nemčiji izginja.«
»V Sloveniji imamo kar nekaj prvakov, kot so Akrapovič, Inotherm ... V mladosti smo rekli, da morata biti pes in avto iz Nemčije. Zdaj lahko rečemo, da mora biti avtomat za igralnice iz Slovenije. Vemo, kakšen prodor je uspel Interblocku. Enako velja za lesene hiše, kjer tudi podjetje Riko hiše prodaja po vsej Evropi.«
Nujna produktna in geografska razpršitevAvtomobilska industrija za Domel pomeni četrtino prometa. Če bi se e-mobilnost odvijala, kot je bilo pred tremi leti zastavljeno, bi predstavljala tretjino, je povedal predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar. »Ta balon je bil prenapihnjen in prehod na zeleno je imel nepremišljene osnove. Strateška surovina za elektromotorje so magneti redkih zemelj, ki so v rokah Kitajske. Ta je dva dni po sprejetju Trumpovih carin omejila izvoz teh surovin, tako da so vsi proizvajalci, povezani z elektromobilnostjo, odvisni od kitajskih oblasti.«
Domel je tveganja razpršil z diverzifikacijo, potem ko so pred dvajsetimi leti 80 odstotkov prihodkov ustvarili na trgu motorjev za sesalnike. Širili so se v druge panoge in diverzifikacijo nadaljujejo, ciljajo denimo na trg medicinske in laboratorijske opreme.
Geografsko razpršitev trgov je poudaril Anžej Olaj, direktor proizvajalca napihljivih hal Duola. Ta je bil v preteklosti odvisen od ruskega trga, s krizo ruskega rublja pa smo spoznali, da je nevarno imeti vsa jajca v eni košari, je rekel Olaj. »Odločili smo se, da bomo sprejeli vsak posel in poskusili v vsaki državi, da bomo čim bolj razpršili tveganja. V zadnjem času opažamo veliko priložnosti v Južni Ameriki, pa tudi v vzhodni oziroma južni Aziji.« Duol je prisoten na vseh celinah razen na Antarktiki. Pri pohodu na nove trge je zelo pomembna podpora države, je dodal Olaj, denimo prek veleposlaništev ali gospodarskih delegacij. »S podporo države smo zelo zadovoljni.«
#delovposlovnicenter #izvozniki2025
- Visa fler
