![[SI] Spremljanje luskavice in sodelovanje bolnika pri zdravljenju](https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts126/v4/d9/ce/61/d9ce61f6-2284-4b41-d1c0-7661cdd9a711/mza_4353558231846009967.jpg/250x250bb.jpg)
Avsnitt
-
V podkastu Medical Orbit smo se o raku debelega črevesa in danke pogovarjali s prof. dr. Janjo Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah:Pojavnost in zdravljenje raka debelega črevesa in dankePomen programa Svit za odkrivanje raka po 50. letuKako mlajši lahko prepoznajo simptome in kaj naj storijo, če jih opazijoKaj vpliva na pojavljanje raka: dedni dejavniki in življenjski slogKako poteka zdravljenje v Sloveniji in pomen multidisciplinarne obravnaveKaj lahko sami naredimo za preprečevanje nastanka raka
SI-ONK-0424-001 -
Poruchy spánku zhoršují základní symptomy dětí a dospívajících s poruchami autistického spektra (PAS), delší spánkové epizody se spojují se znížením výskytu problémového chování v průběhu dne a zlepšením kvality života celé rodiny.
O problémech se spánkem u dětí s PAS jsme hovořili s Doc. MUDr. Ivou Příhodovou z neurologické kliniky 1LF UK a VFN v Praze.
Náš rozhovor zahrnoval nasledující témata:Co je to nespavost a jak moc jsou rozšířené poruchy spánku u dětí s PAS.Jak se tyto poruchy spánku projevují na kvalitě života celé rodiny.Jak zlepšit délku a kvalitu spánku.Kdo a jak lečí poruchy spánku u dětí s PAS.Co by měli rodiče udělat pro zlepšení spánku svých dětí.CZ-AVT-0823-001 -
Saknas det avsnitt?
-
Gosta podkasta sta doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, in Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov Slovenije in Evropske zveze društev bolnikov s psoriazo.
Pogovor je tekel o naslednjih temah:Kaj je najtežje, ko nekdo izve, da ima luskavicoKako lahko zdravnik pomaga bolniku v procesu soočanja z diagnozo Kako se soočiti z doživljenjsko terapijoKako doseči medsebojno zaupanje med zdravnikom in bolnikomVloga prehrane in življenjskega sloga pri luskaviciLuskavica, zdravljenje in načrtovanje družineVpliv luskavice na izobraževanje in poklicno potPomen pomoči prijateljev in družineVloga Društva psoriatikov Slovenije pri izboljšanju življenja ljudi z luskavico
Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/
Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/
SI-PSO-1023-003 -
V podkastu Medical Orbit smo se o zdravljenju luskavice pogovarjali z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatologije iz UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah:Zakaj vloga bolnikov pri zdravljenju luskavice tako pomembnaKako naj spremljajo napredovanje in potek svoje bolezni Kateri so najpogostejši dejavniki poslabšanja bolezniKatere druge simptome in možne težave naj spremljajo bolniki Kdaj bolniki potrebujejo pomoč drugih specialistovKako lahko (poleg zdravil) še izboljšamo obvladovanje luskaviceVpliv življenjskega sloga na učinkovitost zdravljenjaPomen medsebojne podpore bolnikov Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/
Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/
SI-PSO-1023-002 -
V podkastu Medical Orbit smo se o zdravljenju luskavice pogovarjali s Katarino Šmuc Berger, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Kdo postavi diagnozo in uvede prva zdravila Želeni in neželeni učinki krem, losjonov in mazil Kdaj se predpiše obsevanje z UV žarki Kdaj je potrebna napotitev k dermatologu Kaj je sistemsko zdravljenje in kako poteka Kateri so kriteriji za uvajanje sistemskega zdravljenja Kakšni so cilji sodobnega zdravljenja luskavice in kako se prilagaja zdravljenje Redne preiskave in spremljanje neželenih učinkov Izkušnje iz prakse sistemskega zdravljenjaVeč o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/
Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/
SI-PSO-0923-005 -
V podkastu Medical Orbit smo gostili doc. dr. Katarino Trčko, specialistko dermatovenerologije z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. Pogovor je tekel o naslednjih temah:kako poteka vnetje pri luskavici in na katere druge telesne sisteme to vnetje vplivanajpogostejša pridružena stanja pri luskavici pogostost pojavljanja pridruženih stanj pri luskavici v primerjavi s splošno populacijo kako prepoznamo psoriatični artritis in kako ga zdravimo kako poteka sodelovanje med dermatologi in drugimi specialisti luskavice in duševne motnje vpliv stereotipov in stigmatizacije na zdravje posameznika kako dobro urejena luskavica vpliva na celostno zdravje bolnikaVeč o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/
Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/
SI-PSO-0923-004 -
V podkastu Medical Orbit smo gostili prof. dr. Tomaža Lundra, specialista dermatologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Kako luskavico prepoznamo in v kakšnih primerih naj gre nekdo k zdravniku (prvi znaki in tisti, ki že imajo diagnozo)Kateri so tipi luskavice in kako jih diagnosticiramo Kako luskavica vpliva na življenje posameznika Možnosti zdravljenja v Sloveniji: napredek v zadnjih letih in najsodobnejša zdravila Varnost zdravil za luskavico Učinkovitost in pričakovanja glede zdravljenja Kako lahko posameznik sam pripomore k boljšemu obvladovanju luskavice Kako naj bolniki z luskavico spremljajo bolezen in kako naj se pripravijo na obisk pri zdravniku Pomen medsebojne pomoči obolelih in delovanje Društva psoriatikov Slovenije
Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/
Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/
SI-PSO-0923-002 -
Pogovor z dr. Alešem Ambrožičem, dr. med., iz UKC Ljubljana in Darjo Ambrožič, dr. med., AFP* prehransko svetovalko je nastal v seriji Skočimo na lepše. Sogovornika je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali so se o pomenu gibanja in zdrave prehrane za revmatike, slišali pa boste veliko zanimivih informacij tudi za splošno populacijo.
Podkast objavljamo v dveh delih, pogovor pa je tekel o naslednjih temah: Priporočila za gibanje – tip, količina, intenzivnost, pogostnostVloga zdravega načina življenja za obvladovanje vnetnih revmatskih bolezniRaziskave in izkušnje iz klične prakse o vlogi življenjskega sloga na zdravje (revmatikov)Zdrav način prehranjevanja – živila, način pripraveOmejitve glede prehranjevanja – gluten, laktozaUživanje kave, alkoholnih pijač, kofeinskih in/ali beljakovinskih napitkovVloga prehranskih dodatkov, denimo kalcij, vitamin D, glukozamin, omega-3 maščobne kislineKako brati razne nasvete glede zdravega življenjskega sloga, zdrave prehrane in telesne dejavnosti
Povezave:
Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/
Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/
* Association of Fitness Professionals (Združenje strokovnjakov za fitnes)
SI-REU-0923-001 -
Pogovor z dr. Alešem Ambrožičem, dr. med., iz UKC Ljubljana in Darjo Ambrožič, dr. med., AFP* prehransko svetovalko je nastal v seriji Skočimo na lepše. Sogovornika je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali so se o pomenu gibanja in zdrave prehrane za revmatike, slišali pa boste veliko zanimivih informacij tudi za splošno populacijo.
Podkast objavljamo v dveh delih, pogovor pa je tekel o naslednjih temah: Priporočila za gibanje – tip, količina, intenzivnost, pogostnostVloga zdravega načina življenja za obvladovanje vnetnih revmatskih bolezniRaziskave in izkušnje iz klične prakse o vlogi življenjskega sloga na zdravje (revmatikov)Zdrav način prehranjevanja – živila, način pripraveOmejitve glede prehranjevanja – gluten, laktozaUživanje kave, alkoholnih pijač, kofeinskih in/ali beljakovinskih napitkovVloga prehranskih dodatkov, denimo kalcij, vitamin D, glukozamin, omega-3 maščobne kislineKako brati razne nasvete glede zdravega življenjskega sloga, zdrave prehrane in telesne dejavnosti
Povezave:
Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/
Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/
* Association of Fitness Professionals (Združenje strokovnjakov za fitnes)
SI-REU-0923-001 -
Schlafstörungen verschlimmern die zugrundeliegenden Symptome von Autismus-Spektrum-Störungen (ASS), längere Schlafphasen gehen hingegen mit weniger Verhaltensproblemen während des Tages und einer verbesserten Lebensqualität der gesamten Familie einher.
Wir diskutierten Schlafprobleme bei Kindern mit ASS mit Assoc. Prof. i. R. Dr. Brigitte Hackenberg, Fachärztin für Kinder- und Jugendpsychiatrie, Vizepräsidentin und ärztliche Leitung von Autismus Network Austria.
Themen des Gesprächs waren:Was ist Schlaflosigkeit und wie verbreitet sind Schlafstörungen bei Kindern mit ASS?Welche Auswirkungen haben Schlafstörungen auf die Lebensqualität der Familie?Wie kann man die Quantität und Qualität des Schlafs verbessern?Durch wen und wie werden Schlafstörungen bei Kindern mit ASS behandelt?Was sollten Eltern tun, um den Schlaf ihrer Kinder zu verbessern? -
Poruchy spánku zhoršujú základné symptómy PAS, zatiaľ čo dlhšie spánkové epizódy sa spájajú so znížením výskytu problémového správania počas dňa a zlepšením kvality života celej rodiny.
O problémoch so spánkom u detí s PAS sme hovorili s MUDr. Veronikou Marcinčákovou Husárovou, PhD., detskou psychiatričkou.
Náš rozhovor zahŕňal nasledujúce témy:Čo je to nespavosť a aké rozšírené sú poruchy spánku u detí s PASAko sa tieto poruchy spánku prejavujú na kvalite života celej rodinyAko zlepšiť dĺžku a kvalitu spánkuKto a ako lieči poruchy spánku u detí s PASČo by mali robiť rodičia na zlepšenie spánku svojich detí -
Motnje spanja poslabšujejo osnovne simptome avtizma, nasprotno pa so daljše epizode spanja povezane z manj vedenjskimi težavami čez dan in izboljšano kakovostjo življenja celotne družine. O težavah s spanjem pri otrocih z avtizmom smo se pogovarjali z doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med., evropsko ekspertinjo za medicino spanja.
Pogovor je tekel o naslednjih temah:kaj je nespečnost in kako razširjene so motnje spanja pri otrocih z avtizmomkakšne so posledice motenj spanja na kakovost življenja družinekako izboljšati količino in kakovost spanjakdo in kako zdravi motnje spanja pri otrocih z avtizmomkaj naj storijo starši za izboljšanje spanja otrok -
Upalni reumatizam je složena grupa bolesti. Nije ih dovoljno liječiti samo lijekovima već je ključno aktivno sudjelovanje pojedinca. Bolesnik mora biti dobro educiran, informiran i motiviran kako bi što više pridonio boljem upravljanju bolešću. Prvo se to odnosi na liječenje koje vodi specijalist reumatolog i tu je najvažnije da se bolesnik pridržava uputa reumatologa, redovito prati bolest i da sa svojim doktorom iskreno komunicira.
O toj važnoj temi iz područja liječenja reumatoidnog artritisa u podcastu su govorili doc. prim. dr. sc. Joško Mitrović, dr. med., predstojnik Klinike za unutarnje bolesti i pročelnik Zavoda za kliničku imunologiju, alergologiju i reumatologiju KB Dubrava, i Nenad Horvat, predsjednik Udruge Remisija.
Poslušajte cijeli razgovor u kojem doc. prim. dr. sc. Joško Mitrović, dr. med., i Nenad Horvat, predsjednik Udruge Remisija, razgovaraju o sljedećim temama:Multidisciplinarni pristup liječenju upalnog reumatizmaDugoročni plan liječenjaKomunikacija liječnika i reumatologaGdje tražiti relevantne informacije o bolestiMotivacija i odgovornost bolesnika za sudjelovanje u liječenjuVažnost psihološke podrške oboljelima od upalnih reumatskih bolestiUloga udruga bolesnika u liječenju upalnih reumatskih bolesti -
Pogovor z mag. Metko Koren Krajnc, dr. med. smo posneli v seriji Skočimo na lepše. Magistro Koren Krajnc sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.
Pogovarjali so se o naslednjih temah: Kako poteka pregled pri revmatologu (prvi in nadaljnji)Kako vzpostaviti odprto komunikacijo in zaupanje med zdravnikom in bolnikomKako se zdravnik (strokovnjak) in bolnik (laik) kar najuspešneje sporazumetaKatere informacije, ki jih poda bolnik, so pomembne za odločitve o zdravljenjuKako (naj) revmatiki spremljajo svoje zdravstveno stanjeKako naj se bolniki pripravijo na pregledPovezave:
Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/
Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/
SI-REU-1022-004 -
Pogovor z doc. dr. Žigo Rotarjem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Dr. Rotarja sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.
Pogovarjali so se o naslednjih temah: pomen gibanja za zdravje hrbtenice in sklepovvaje za izboljšanje zdravja hrbtenice in sklepovkako pogoste so težave s hrbtenico in sklepikaj je revma in kaj je vnetna bolečina v križukaj naj posameznik stori, če čuti bolečine v hrbtenici in sklepihkako se zdravijo vnetne revmatične bolezni kakšna je vloga gibanja pri zdravljenju vnetnega revmatizmakakšne so posledice negibanja ali premalo gibanjakoliko gibanja je dovolj in kako začetiDodatne informacije:Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/SI-REU-1022-001
Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. -
Podkast s prim. doc. dr. Iztokom Holcem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Maribor, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Z njim sta se pogovarjala Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.
Pogovarjali so se o naslednjih temah: vpliv vnetnega revmatizma na partnerske in druge odnosenačrtovanje nosečnosti in zdravljenjavpliv bolezni in zdravljenja na zanositev in nosečnostsodelovanje revmatolog-ginekologvpliv revmatizma na porodzdravljenje v času nosečnosti in dojenjaterapevtska vadba za bolnice z vnetnim revmatizmom v času nosečnostiizmenjava izkušenj z drugimi mladimi starši oziroma bodočimi staršiDodatne informacije: Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/ Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/ SI-REU-1022-002
Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. -
Mnogi zdravniki v prostem času muzicirajo, redki pa ob študiju medicine diplomirajo še na akademiji za glasbo in se na koncu odločijo za profesionalno glasbeno kariero. Doktorja medicine Mojca Bitenc Križaj in njen mož Domen Križaj sta šla po tej neuhojeni poti.
»Če ima človek vizijo in prepričanje, da nekaj lahko, potem o tem prepriča tudi druge. Je pa res, da brez pomoči kolegov in razumevajočih profesorjev ne bi šlo.« – Domen Križaj »Na začetku sem ob študiju našla čas tudi za treniranje rokometa. Po naravi sem zelo organiziran človek. Še zdaj svoje urnike pišem v beležko in si te beležke tudi pridno shranjujem. Vsaka me tako spomni na neko obdobje.« – Mojca Bitenc Križaj
Mojco danes za operno solistko pokliče veliko tujih, pa tudi slovenska operna gledališča. Pri nas se je med drugim predstavila z vlogami Papagene v Mozartovi Čarobni piščali, Liù v Puccinijevem Turandotu in Antonie v Hoffmannovih pripovedkah. Domen s svojim baritonom polni večinoma tuje operne hiše – Theater Basel, Zomeropera Alden Biesen in Frankfurtska opera.
Glasbeni kritiki obema napovedujejo svetlo prihodnost. Sama pa se zelo dobro zavedata sprememb v glasbenem svetu, ne le v zadnjih mesecih.
»Ne smeš si očitati, če kakšne avdicije ne opraviš. Režiserji in dirigenti imajo po navadi že prej neko idejo, iščejo nekaj zelo specifičnega. Ob tem pa ne odloča vedno le glas, danes se posluša tudi z očmi.« – Domen Križaj
Ob letošnjem kulturnem prazniku sta v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana priredila skupni koncert slovenskih samospevov. Takšnih projektov bi si seveda želela še več, a je načrtovanje kariere v dvoje nemogoče.
Na vprašanje, kako prav jima pri petju pride medicinsko znanje, skupaj odgovarjata, da je koristno, ker poznata anatomijo in fiziologijo svojega inštrumenta. Če kdo od njiju zboli, pa sta drug drugemu zdravnika.
Razširjenemu pogovoru z Mojco Bitenc Križaj in Domnom Križajem prisluhnite v novem delu IMA podkasta, v katerem v tednih pred podelitvijo naših nagrad International Medis Awards gostimo znanstvenike, zdravnike, farmacevte, profesorje in novinarje, ki znanost spreminjajo v dostopno širši javnosti. -
Kljub razmeram, ki pronicajo v vse pore naše družbe, pa tudi prav zaradi njih, svetilnik znanosti ne ugaša. Letošnje nagrade International Medis Awards za klinična dognanja zdravnikov in farmacevtov srednje in jugovzhodne Evrope so pred vrati. Lansko leto, ob sočasni 30-letnici delovanja družbe Medis, jih je prejelo pet Slovencev. Ena od lanskoletnih nagrajenk je tudi doktorica Tanja Soklič Košak, specialistka otorinolaringologinja s klinike za ORL UKC Ljubljana.
Kakšno je trenutno stanje Vaših raziskav, jih je v teh pogojih sploh moč izvajati?
Bolniki nas obiskujejo naprej in bolezni ostajajo. Raziskovanje kroničnega vnetja sinusov se torej pri nas nadaljuje. V prvem delu smo opravili analizo najpomembnejših genov, ki se izražajo v trenutku vnetja. Izkazalo se je, da sodelujejo pri kroničnem vnetju brez polipov mnogi geni, za katere prej nismo vedeli. Ob tem ugotavljamo, da glavno vlogo pri vnetju prevzemajo citotoksični T-limfociti, kar je nekaj novega.
Cilj vaših raziskav je personalizirana medicina. Kako bi razložili ta termin?
To je bolniku prilagojeno zdravljenje. Predvsem gre za tiste bolnike, ki z ustaljenim zdravljenjem ne dosežejo dobre kakovosti življenja. Gre za napredek, ki bo pomagal najtežje obolelim.
Tovrstni raziskovalni presežki si gotovo zaslužijo priznanje širše javnosti. Kaj se je za Vas spremenilo od lanskoletne podelitve Medisovih nagrad, kako je bil ta dosežek sprejet med Vašimi kolegi?
Z veliko pohvale, z občudovanjem. Imunologi z univerzitetne klinike Golnik so bili ponosni, kar je prav, saj je dosežek plod našega skupnega dela. Nagrade ti dajo priznanje, da si na pravi poti in veliko motivacijo za naprej. International Medis Awards je tako gotovo spodbuda za celotno raziskovalno skupino pa tudi poziv kolegom, da se še naprej trudijo predstavljati svoje raziskave v priznanih znanstvenih revijah.
Več o delu dr. Tanje Soklič Košak in njenega kolektiva lahko slišite v novi oddaji podkasta International Medis Awards, v katerem s sogovorniki iz sveta medicine in farmacije odštevamo do težko pričakovane podelitve nagrad IMA 2020, ki bo 26. novembra. -
Znanost in vsa njena ključna odkritja so se, zaradi zabrisane meje med dejstvi in mnenji, ki jo je prineslo z družbenimi omrežji podprto hitro deljenje nepreverjenih informacij, znašla v zagati. Kako ljudem predstaviti, kaj so z znanostjo podprta dejstva in kaj ne?
"Ključno pri komuniciranju v znanosti je, da svojo publiko vzgoji do te mere, da lahko vsak posameznik sam presodi, kateremu viru verjeti in kateremu ne," pravi dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof, urednik portala Kvarkadabra, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019 in gost našega tokratnega podcasta. -
Znanost je umetnost premagovanja novih izzivov in edina, ki nas lahko popelje iz globalne negotovosti, ki je objela leto 2020. Raziskovalci v medicini in farmaciji kljub razmeram nadaljujejo svoja poslanstva, za kar je potrebna vztrajnost, pa tudi veliko osebnih odrekanj. Kaj vedno znova žene znanstvenike v neznano? "S stališča kliničnega zdravnika je to trenutek, ko za veliko bolnikov ne najdeš dobre rešitve ali pa so bile vse izčrpane. Pogosto te v raziskovanje pripravijo kar bolniki sami. Začne se z brskanjem po člankih, ki bi ti lahko pomagali. To iskanje pa se v ustreznem okolju lahko spremeni v neko bolj sistematično zgodbo, s katero poskušaš rešiti težavo. Na koncu pa je vedno cilj pomagati. Najprej svojim bolnikom, nato še vsem ostalim."Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, UKC Ljubljana, predsednik strokovne žirije International Medis Awards. Svoje poslanstvo že sedmo zaporedno leto nadaljuje tudi mednarodni natečaj International Medis Awards, kjer se do 28. septembra 2020 zbirajo prijave raziskovalcev iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Je postala vloga predsednika mednarodne strokovne žirije tega mednarodnega natečaja z leti kaj lažja ali je vse bolj zahtevna? »To je še vedno izziv. Že od samega začetka je natečaj zastavljen izjemno transparentno in neodvisno. Po koncu podelitve nagrad imajo tako tudi vsi udeleženci vpogled v točkovanje in obrazložitev vrednotenja svojega prispevka.«Prof. dr. Matija Tomšič Vsakdo najbolj budno spremlja svoje področje specializacije. Katera so tista prebojna odkritja in tehnologije na področju revmatologije, ki jih najbolj nestrpno pričakujete v praksi? »Revmatologija je imela v zadnjih 15 letih strahovit napredek. Preboj so bila gotovo nova zdravila, pa tudi diagnostični postopki, s katerimi bi lahko hitreje odkrivali bolezni. Raziskave tako iščejo vzroke pa tudi zdravljenja za nekatere trenutno neozdravljive revmatološke bolezni, ki so še vedno kronične.« Prof. dr. Matija Tomšič
- Visa fler
![[SI] Rak debelega črevesa in danke: zgodnje odkrivanje rešuje življenje](https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts126/v4/d9/ce/61/d9ce61f6-2284-4b41-d1c0-7661cdd9a711/mza_4353558231846009967.jpg/80x80bb.jpg)