Avsnitt
-
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
-
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
-
Saknas det avsnitt?
-
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
-
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
-
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
-
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
-
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
-
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
-
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
-
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
-
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
-
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
-
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
-
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
-
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
-
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
-
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.
-
Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.
-
Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.
-
Minuli teden se je v sklopu cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani mudil Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustos za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v lanskem letu v prevodu Ive Jevtić izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Knjiga premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti oplenjenih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic.
- Visa fler
