Avsnitt
-
Slovaško in tudi Evropo je zaznamovala novica o poskusu atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica. Napadalec ga je ustrelil po seji vlade, ko se je želel premier rokovati z lokalnimi prebivalci. Politično ozračje na Slovaškem je precej razgreto, nazadnje je odmevala odločitev Ficove vlade, da ukine tamkajšnjo javno RTV in ustvari novo. Tik pred evropskimi volitvami pa marsikdo opozarja na vzpon različnih radikalnih in ekstremističnih idej. O političnem kontekstu dogodka in o tem, kakšne so razsežnosti dogodka v okviru Evropske unije, z našo dopisnico Majo Derčar.
-
Pred letošnjim finalom Evrovizije, ki poteka v Malmü preverimo sveže informacije iz zakulisja odrskih nastopov, sprehodimo pa se tudi po ulicah tega švedskega mesta, ki te dni živi z evropsko glasbo.
-
Saknas det avsnitt?
-
Ena večjih rekreativnih športnih prireditev pri nas poteka že od četrtka, danes se zaključuje s tradicionalnim pohodom ob poti, kjer je stala žica okupirane Ljubljane in s tekom trojk, kjer se tekači v ekipnem duhu spopadejo z izivi Ljubljanskih ulic in okoliških vzpetin. Na pohodu in v središču mesta, kjer je na Kongresnem trgu stal cilj za tekače, smo ulovili vzdušje prireditve, ki se je je udeležilo dobrih 35.000 ljudi.
-
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišimo zvok drona, vidimo ga ne. Nas kdo snema? Koga naj obvestimo? To je le nekaj vprašanj, ki se porajajo ob vse pogostejši uporabi brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti?
-
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Sogovorniki, člani Društva prijateljev kaktusov Slovenije:
Peter JerinDalibor SalobirJure SlatnerZvone RovšekPrimož Komel -
Ob dnevu Evrope je danes še prav posebej slovesno in razgibano na Goriškem. Pripravili so številne kulturno-umetniške prireditve, predstavitve različnih evropskih projektov ter delavnice na temo spoznavanja evropskih vrednot, ustanov in čezmejnega povezovanja. Mladi z obeh strani meje na Goriškem se namreč pripravljajo na simulacijo razprav v Evropskem parlamentu, na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice oblikujejo tržnico aktivnosti, postavili so celo hišo Evropske unije.
-
Profesor Manfred Kets De Vries je eden vodilnih svetovnih mislecev na področju voditeljstva. V Ljubljani je v okviru IEDC poslovne šole Bled pripravil predavanje o tem, kako voditi z modrostjo. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako na vodenje vpliva zasebno življenje vodij in zakaj je med nami toliko slabih vodij.
Foto: Boris Pretnar za IEDC - Poslovno šolo Bled
-
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
16. maja 2010 je bila Nedeljska gostja Nataše Zanuttini.
-
Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.
Sogovorniki:
Silva Mlinarič in Vesna Pavel, obe sta bili Murašici, tako so rekli delavkam v Muri;Borut Meh, od 2002 do 2007 predsednik uprave v družbi Mura;Aleš Černi, krojač in modni oblikovalec, njegova mama je bila šivilja v Muri;dr. Nina Vodopivec, antropologinja, ki se raziskovalno posveča procesom postsocialisične tranzicije, proučuje delavke in delavce, ki so pogosto spregledani in utišani.Zapiski:
To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del;To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del;To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del. -
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
Zadnja leta pa Sinji vrh postaja poznan tudi po sirih, ki so prav gotovo posebni po okusu in po tem, da zorijo v skritem rovu v osrčju gore. Poskusite jih lahko v penzionu Sinji vrh, tega vodi Kristijan Vidmar, ki skupaj z Davidom Ličnom stoji za butično sirarno Golden Ring Cheese.
-
S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.
-
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.
Pot kurirjev in vezistov je označena z zelenimi smerokazi z znakom, ki predstavlja silhueti kurirja in kurirke s titovko in s pogledom, uprtim v prihodnost, ter rumeno-modro markacijo. Tudi po tej več kot 1000 kilometrov dolgi poti so nekateri že tekli, ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij jo je pretekel v celoti.
Sogovorniki:
Zora Sušnik, predsednica Društva prijateljev poti kurirjev in vezistvo NOV SlovenijeRadovan Skubic - Hilarij, ultramaratonski tekač in kolesar -
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
-
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
-
Vipavska dolina v zadnjem desetletju postaja vse bolj prepoznavna predvsem zaradi odlične gastronomske ponudbe, bogate naravne in kulturne dediščine ter raznovrstnih možnosti za dejavnosti v naravi. Kombinacijo vsega smo izkusili na kolesarski turi od Ajdovščine do Vipavskega Križa.
Vodili so nas:
Jani Peljhan, lastnik turistične agencije WajdušnaVeronika Koren, turistična vodnica na destinaciji Vipavska dolinaDean Batista, turistični vodnik in organizator pri agenciji WajdušnaMirjana Bužanin, lastnica trgovinice Darovi Vipavske v Vipavskem Križu -
Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.
-
V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.
Dogajanje pa se v Ajdovščini začne že prej. Že v četrtek so začeli z registracijami tekačic in tekačev. Nekaj smo jih ujeli tudi pri vpisu in zbrali njihova pričakovanja. Na Lavričevem trgu smo pospremili tudi otroške teke, zvečer pa še tekačice in tekače, ki so se spopadali s 165 in 110 kilometri.
-
Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.
Pes vodnik je nepogrešljiv pripomoček in prijatelj slepi osebi, ki mu pomaga in olajša življenje. S slepim gre povsod: na banko, v službo, v gledališče, po opravkih, tudi tja, kamor psi sicer ne smejo. Pes vodnik je v službi, ko ima na sebi oprsnico in vodilo, ki ga z levo roko drži slepa oseba, v desni pa belo palico.
V oddaji tudi o tem, kako psi vodniki pomagajo slepim, kako te pse šolajo, kateri so primerni za vodnike in kateri ne.
Sogovorniki:
Sabina Dermota,Maja Golob, vaditeljica psov terMatjaž Zanut, Kinološka zveza Slovenije in član komisije za pse vodnike. -
Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
-
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
- Visa fler