Avsnitt
-
"Ladje sveta, zaženite motorje. Naj teče nafta!" S temi besedami je ameriški predsednik Donald Trump naznanil sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom. Četudi bo posledice zaprtja hormuške ožine občutiti še dolgo, bodo ladje, katerih tovor poganja svet, kot kaže spet lahko plule med obalama Irana in Omana. Nekaj, kar je bilo pred napadom ZDA in Izraela, samoumevno, je zdaj predstavljeno kot zmaga. V proces dogovarjanja o končanju vojne ni bil vpleten Izrael, kjer so večinoma kritični do sporazuma, katerega podrobnosti še niso povsem znane, interpretacija skopih besed pa je prepuščena bralcu. Kaj ta in ostale spremenljivke pomenijo za dosego miru, kako so novico sprejeli v državah Bližnjega vzhoda in kakšna so nova razmerja moči v regiji?
-
"Ladje sveta, zaženite motorje. Naj teče nafta!" S temi besedami je ameriški predsednik Donald Trump naznanil sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom. Četudi bo posledice zaprtja hormuške ožine občutiti še dolgo, bodo ladje, katerih tovor poganja svet, kot kaže spet lahko plule med obalama Irana in Omana. Nekaj, kar je bilo pred napadom ZDA in Izraela, samoumevno, je zdaj predstavljeno kot zmaga. V proces dogovarjanja o končanju vojne ni bil vpleten Izrael, kjer so večinoma kritični do sporazuma, katerega podrobnosti še niso povsem znane, interpretacija skopih besed pa je prepuščena bralcu. Kaj ta in ostale spremenljivke pomenijo za dosego miru, kako so novico sprejeli v državah Bližnjega vzhoda in kakšna so nova razmerja moči v regiji?
-
Saknas det avsnitt?
-
Dvanajstega junija v Rusiji praznujejo svojo neodvisnost. Sploh v velikih mestih skušajo s praznovanji vzbuditi vtis navidezne normalnosti v času, ko ukrajinski brezpilotniki na videz brez pretiranih težav dosegajo cilje vse globlje na ruskem ozemlju. 1570 dni od začetka ruske invazije miru še ni na obzorju, lepo zveneče besede o pripravljenosti na mirovna pogajanja pa so le del stalnega arzenala uradnih izjav za javnost in bolj kot ne služijo zvračanju krivde na drugo stran. Je pa Rusija uspešnejša na področju športne diplomacije, leto 2026 pa omenjajo kot leto ohladitve dozdajšnjih športnih sankcij.
-
Italija te dni praznuje 80-letnico republike – v spomin na referendum, na katerem so se volivci in prvič tudi volivke namesto nadaljevanja monarhije odločili za novo pot. Prihodnje leto bodo obeležili 200 let od smrti italijanskega plemiča in fizika Alessandra Volte, po katerem je poimenovan volt, enota za merjenje električne napetosti in električnega potenciala. Kakšno napetost, merjeno v voltih, pa boste kot gostje občutili zaradi novega italijanskega turističnega pravila, po katerem gostinci ne strežejo več vode iz pipe, nam je jasno in glasno razložila dopisnica Mojca Širok.
-
Naš dopisnik, ki v Bruslju spremlja zadeve Evropske unije in NATO pakta, se mora po sili razmer te dni več ukvarjati s Ciprom, Rusijo, Madžarsko in celo ameriškimi univerzami, kot pa s pomembnimi novicami iz prestolnice.
-
Medtem, ko Trump izmenjaje pomirja in bojuje vojno z Iranom, se je zdaj »prek vrste« odločil "osvoboditi" Kubo. Te dni postaja tudi že jasno, da bodo napovedane vmesne kongresne volitve v novembru prejkone pokazatelj, ali je Američanom že prekipelo zaradi Donalda Trumpa ali ne. Sam predsednik se sicer poleg rovarjenja po svetu najraje ukvarja z gradbenimi deli. Plesna in banketna dvorana, pa slavolok in odsevni bazeni. S tem ima človek pač ogromno dela.
-
Kosovo, Srbijo in Bosno in Hercegovino obkrožimo na tokratnem kratkem izletu po Balkanu. Na Kosovu se pospešeno pripravljajo na že tretje volitve v zadnjem letu dni, v Beogradu bo 23. maja spet potekal eden najbolj množičnih protestov; z njim želijo študentje oblastem sporočiti, da tako imenovana »ulična energija« med Srbi še vedno ne ponehava. Govorimo pa tudi o zadnjih dneh poslanstva visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christiana Schmidta, ki utegne svojega naslednika dočakati še pred iztekom meseca maja.
-
V nemilost ameriškega predsednika je padel tudi nemški kancler Friedrich Merz. Povod je bila njegova kritika ameriškega napada na Iran, Donald Trump pa je v povračilo napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije. Merz se po enem letu vladanja sooča tudi z nenaklonjenostjo javnosti, je najbolj nepriljubljen kancler v zgodovini. Nič pa ne kaže, da bi vladajoči zaradi tega resneje poprijeli za delo ali vsaj zgladili načete odnose znotraj koalicije.
-
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
-
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.
-
Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.
-
Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.
-
O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.
-
Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.
-
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.
-
Hrvaška je z odprtjem Pelješkega mostu dobila zalet in kmalu naj bi mojster Pipenbaher dobil novo naročilo za kaštelanski most zahodno od Splita. Po njem bodo morda čez nekaj let že zakorakale nove generacije vojaških nabornikov, ki se morajo po novem spet udeleževati dvomesečnega usposabljanja, tokrat celo solidno plačanega. Tanja Borčič Bernard poroča tudi o predsedniku Milanoviću, ki ima težave z izraelskim veleposlanikom v Zagrebu, pa tudi o hrvaških davkoplačevalcih, ki se že vnaprej upravičeno bojijo vseh dodatnih aneksov in poplačil pri rušenju pogorele stolpnice nekdanjega Vjesnika.
-
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
-
Pred štirimi leti je štiri dni po končanih zimskih olimpijskih igrah ruska vojska začela z obsežnim napadom na Ukrajino. Po nedavno končanih igrah v Italiji svet z nelagodjem spremlja kopičenje ameriških sil v bližini Irana. Regija je že dolgo na robu zdrsa v širši konflikt, medtem pa razmere za prebivalce Gaze ves čas ostajajo katastrofalne.
-
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
-
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.
- Visa fler
