Avsnitt

  • Betelgeza je ena najbolj znanih zvezd na nebu, a vendar se zdi, da je sploh ne poznamo. Znanstveniki so pravkar prišli na idejo, da ima zvezda sestro dvojčico. Koliko resnice je v tem? Minilo je 50 let odkar je človeštvo z največjim radijskim teleskopom na svetu poklicalo vesoljce. Odgovor še čakamo. In še o knjigi Orbital pisateljice Samanthe Harvey, ki je dobila nagrado Booker za najboljši roman v angleščini. Knjiga se dogaja na Mednarodni vesoljski postaji, torej je kot nalašč za krajšo predstavitev v našem podkastu.

    V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

    Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

    https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

    Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

    https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

    Slike, uporabljene za naslovnico:

    - prava slika Betelgeze (Avtor: ESO/J. Drevon et al.)

    - Mednarodna vesoljska postaja (Avtor: NASA)

  • Kako najti tehnološko izjemno napredne vesoljske civilizacije? S pomočjo infrardeče svetlobe. Vsaj tako je trdil Freeman Dyson, po katerem je poimenova Dysonova sfera, velikanska hipotetična struktura, s katero energije željni hipotetični vesoljci lovijo nehipotetično zvezdno svetlobo. Govorili bomo tudi o napovedi Kitajske, da želi že leta 2028 z novo misijo iti iskat vzorec Marsovega površja in ga prinesti nazaj na Zemljo. Kako debelo sta morali pogledati Nasa in Esa ob tej napovedi. Pa še nekaj vesoljskih drobtinic navržemo, o katerih si več lahko preberete tudi na naši spletni strani.

    V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

    Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

    https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

    Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

    https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

    Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

    https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

    Vir slik na naslovnici:

    - Mars, posnet z orbiterjem Hope. Avtor: Kevin Gill

    - Ilustracija Dysonove sfere. Avtor: Kevin Gill

  • Saknas det avsnitt?

    Klicka här för att uppdatera flödet manuellt.

  • Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Meteoriti so že od pradavnine del človeštva, a šele prejšnji teden smo izvedeli, od kje večina izmed njih prihaja. Zanimivo odkritje, ki bi navdušilo samega Tutankamona. Govorili bomo tudi o rjavih pritlikavkah, objektih, ki niso niti planeti niti zvezde. Rjave pritlikavke so praktično povsod, a se izjemno dobro skrivajo. Povemo tudi, zakaj morate obvezno obiskato razstavo o Luni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

    Link do oddaje Hevreka, v kateri z Andrejem Guštinom klepetava o Luni:

    https://www.raiplaysound.it/audio/2024/10/Hevreka-del-21102024-7613c786-517f-493c-8131-3a1947f977dd.html

    V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

    Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

    https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

    Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

    https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

  • Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Kot kaže, so eksoplaneti povsod, tudi na našem vesoljskem pragu. Tokrat o novoodkritem eksoplanetu Barnard b. Sonce je zadnje čase zelo aktivno. Kaj pa v preteklosti? Govorili bomo o nekaterih zanimivih bliščih iz bližnje in daljne preteklosti. V preteklih dveh tednih se je veliko dogajalo na področju raziskovanja vesolja z vesoljskimi plovili. Zato nekaj besed o Heri, Kliperju Evropa, Voyagerju 2, ne pozabimo pa niti na častni konec prvega slovenskega satelita Trisat.

    V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

    Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

    https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

    Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

    https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

    Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

    https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

    Za pripravo naslovnice smo uporabili sliki:

    - slika Sonca (Avtor: NASA SDO)

    - slika Jupitra, Evrope in plovila Europa Clipper (Avtor: NASA/JPL-Caltech)

  • Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. V prvi epizodi bomo govorili o štirih temah. Pravijo, da bi Zemlja v preteklosti lahko imela obroče. Kako so znanstveniki prišli na to idejo? Na Jupitrovi luni Io je nov vulkan - nič posebnega, a zato nič manj vznemirljivo. Starlinkovi sateliti še vedno mešajo štrene astronomom. In ja, plesen na Zemlji se da uporabiti za vizualizacijo kozmične mreže. Omenimo še mednarodno delavnico o astronomskem izobraževanju, na katero se lahko pijavite do srede novembra.

    V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

    Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

    https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

    Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

    https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

    Viri slik v naslovnic:

    Posnetek lune Io vesoljskega plovila Galileo. Avtorji: NASA / JPL / University of Arizona

    Plesen Physarum polycephalum. Avtor: Audrey Dussutour, CNRS