Avsnitt
-
V tokratni epizodi gostimo ministra za finance Klemena Boštjančiča. Pogovarjali smo se o finančnem opismenjevanju, namreč z 20. november se je začela javna obravnava novega nacionalnega programa finančnega opismenjevanja, ki bo oblikoval strategijo za izboljšanje finančne pismenosti državljanov v prihodnjih letih.
Z ministrom se bežno dotakneva tudi individualnih naložbenih računov, sicer pa omeni, da bo država v začetku naslednjega leta izdala državne obveznice ter da se mu ne zdi prav, da so izvedeni finančni instrumenti obdavčeni s 40-odstotno davčno stopnjo, medtem ko so kriptovalute neobdavčene. Minister tudi sam razkrije svoj portfelj investicij. -
Zlatko Dedić je pri 16 letih kupil prvo nepremičnino, zares pa se je s tem začel ukvarjati pri 26 ali 27 letih. "Takrat se je zgodil klik." Dedić v epizodi Money-How vleče vzporednice med mentaliteto športnika in mentaliteto investitorja.
Dedić deli svoje izkušnje o tveganjih najemniškega trga, vzdrževanju nepremičnin in izračunu donosnosti naložb. V pogovoru razkriva različne strategije in pristope k investiranju v nepremičnine in borzo. "Preden investiraš v naložbe, moraš najprej investirati v znanje," je prepričan. Ne verjame v hitre zaslužke. "To je pot do hitrih izgub," pravi.
Kako torej investira Zlatko Dedič? Koliko je zaslužil z investicijami? Kako do prvega milijona? -
Saknas det avsnitt?
-
Na kaj moramo paziti v prihajajočem štiriletnem obdobju vladanja Trumpa?
V živo smo se pogovarjali:
- Nejc Bizjak, Bitstamp
- Blaž Hribar, Pokojninska družba A
- Andraž Grahek, Capital Genetics -
Del finančnega planiranja je tudi priprava in pregled celotnega premoženja ter sestava oporoke. Kako urediti zapuščino, da se ne boste obračali v grobu, smo že lani ugotavljali z odvetnico Ines Rostohar.
Epizodo je objavljena tudi na Youtube. -
Ivo Boscarol je relativni novinec v svetu borznega investiranja. Je samouk. V portfelju ima 85 delnic. Zakaj ne kupuje skladov, ki kotirajo na borzi? Zakaj se odloča za investicije v nepremičnine in kako s tem premaguje inflacijo? Denar služi tudi s posojanjem denarja. Kdo si pri njem izposoja in po kakšni obrestni meri? Poleg tega investira v podjetja, v nekaterih kot strateški investitor, v nekaterih bolj kot angelski investitor. Razgaljamo portfelj enega najuspešnejših podjetnikov, ki pravi, da podjetja ni prodal, temveč da ga je dobro poročil.
-
Kako lahko kot mali vlagatelj investiramo na trg energentov? O investiciji v solarne panele, električne avtomobile, baterijski hranilnik in pameten dom - kakšne so cene? "Vse gre v smeri pocenitve," pravi sogovornik.
Z Janom Bohincem spoznavamo svet trgovanja z energenti. -
Tečajnice glavnih kitajskih indeksov so se od objave ukrepov centralne banke za spodbujanje gospodarstva okrepile za več 10 odstotkov. Zdaj prihaja trenutek streznitve! Se splača investirati v kitajske indekse? Na kaj moramo paziti, ko pogledujemo proti Kitajski?
Pred mikrofonom Sašo Šmigič, dober poznavalec Kitajske, sicer član uprave Generali Investments.
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
V zadnjem desetletju se je zgodila demokratizacija financ in s tem je postalo investiranje dostopno širšemu krogu ljudi. Oktober je mesec varčevanja. Oglasile se bodo številne finančne institucije in združenja, ki se bodo pohvalili, kaj vse so storili za večjo finančno pismenost Slovencev, pa vendar živimo v popolnoma drugačnih časih in finančno opismenjevanje zlasti mladih se dogaja na družbenih omrežjih. Mladi zaupajo vplivnežem. Tu pa se skriva kup pasti!
Epizoda je objavljena tudi na Youtube. -
Kar 614 tisoč Slovencev varčuje za dodatno pokojnino v skladih življenjskega cikla, ki jih ponujajo pokojninske družbe in zavarovalnice. To pomeni slabi dve tretjini vseh, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Svojim zaposlenim je decembra 2023 dodatno pokojninsko kolektivno zavarovanje omogočalo 7.647 delodajalcev. Višina sredstev, ki so zbrana v pokojninskih skladih, je decembra 2023 po podatkih ministrstva za delo znašala 3,32 milijarde evrov.
Spoznajmo sklade življenjskega cikla. Kakšni so stroški, donosi, naložbene politike?
Pred mikrofonom sta
- Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A
- Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica -
V podkastu Money-How smo se pogovarjali o upravljanju državnega dolga in tveganjih, s katerimi se sooča država. Šef zakladništva Marjan Divjak poudarja pomen učinkovitega financiranja in likvidnosti na kapitalskih trgih ter širjenje baze investitorjev, med katere omenja tudi male vlagatelje.
Divjak se dotakne tudi aktualnih tem, kot so monetarna politika, skupno zadolževanje v EU, izdaja obrambnih obveznic. Komentira tudi uspešnost izdaje ljudske obveznice, ki jo je država izdala pred dobrega pol leta. V drugem delu pogovora Marjan Divjak razloži, kako je Slovenija sodelovala v programu eksperimentalne izdaje digitalnih obveznic. Govori tudi o samurajskih obveznicah in strategiji diverzifikacije na različne trge, kot so japonski, kitajski in švicarski trg. Divjak poudari zniževanje dolga države in potrebo po likvidnosti evrske krivulje.
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
"Začeti je težko, nadaljevati še težje," komentirata sogovornika proces zbiranja sredstev od številnih investitorjev. Sogovornika, ki sta tako partnerja v poslu kot življenju, imata jasen cilj – lovita "samoroge". Zavedata pa se, da je lahko tudi do polovice investicij zgrešenih oziroma se naložbe odpišejo. Sklad si ne more privoščiti, da ne bi imeli zmagovalnega konja v portfelju ali več njih. Sogovornika zadovoljno izpostavljata dve podjetji, kjer so bili zaslužki večji od 10-kratnika.
Z investiranjem v zagonska podjetja so povezana precejšnja tveganja. Ideja, ki morda na papirju zveni zanimivo, v praksi potem ne zaživi. "Sem kot psiholog," pravi Jure Mikuž, ko je govora o menedžiranju karakterjev ustanoviteljev. Ocenjevanje tega je namreč ena najbolj pomembnih nalog upravljavca v procesu odločanja za investicijo.
Poleg investicij, ki so zelo tvegane, obstaja še eno tveganje – nujna zakonska zveza. Investitorji so od njiju celo zahtevali podpis predporočne pogodbe. Kako je sestavljen njun zasebni portfelj investicij? Katere panoge najbolj spremljata? Kako iščeta investicije?
Epizoda je objavljana tudi na Youtube -
7 vprašanj, ki bodo oblikovala naslednje desetletje
- Veličastnih 7: Kam gre tehnološka panoga in ali lahko ustvarja takšne donose še naprej. Kakšni so obeti za druge sektorje in regije?
- Geopolitična tveganja: Je trg postal imun? Obrambne naložbe – zamujena priložnost?
- Denarna politika: kolikokrat bodo centralne banke zarezale v obrestne mere in kaj to pomeni za naše naložbe in inflacijo?
- Državne blagajne in demografska bomba: Kaj to pomeni za trg in različne naložbe?
- Opeka, draga opeka: kako živeti in zaslužiti z nepremičninami
- Kitajska – novi črni labod ali neverjetna priložnost
- Bitcoin in prijatelji: Promptni ETF. Kam gre razvoj denarnega sistema? Kje bomo čez 10 let?
Gosti okrogle mize:
- dr. Mojmir Mrak, redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, katedra za denar in finance
- Matjaž Filipič, solastnik in partner v podjetju KF Finance
- Andraž Grahek, direktor in partner, Capital Genetics
- Nejc Bizjak, vodja poslovnih operacij in strategije, Bitstamp
- Andraž Brili, ocenjevalec vrednosti nepremičnin, Capital Genetics
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
Kaj se dogaja v panogi umetne inteligence? Kdo so konkurenti Nvidie? Katere delnice spremljati s tega področja? Kje je recesija? Se napihuje balon? Kako bodo vplivale volitve na borzne trge? Pa poteze centralnih bank? Kako spremljati trge?
Pred mikrofonom: David Zorman, upravljavec premoženja pri Generali Investments -
S Caleb Silverjem iz Investopedie sva se pogovarjala o različnih temah vezano na investiranje ter upravljanje denarja, dotaknila sva se avgustovskega popravka. Caleb poudarja pomen razpršenosti portfelja in spremljanja trendov. Ključno je, da vemo, kaj se z našimi naložbami dogaja, tudi v času popravkov, pravi, in dodaja, da je pomembno, da se izogibamo impulzivnim odločitvam.
Glavni poudarki:
- Razpršenost portfelja je ključna za zmanjšanje tveganja in doseganje dolgoročnih ciljev
- Spremljanje trendov in razumevanje gibanja finančnih trgov je pomembno pri odločanju o naložbah
- Impulzivne odločitve pri vlaganju lahko vodijo do slabih rezultatov
- Pretekla finančna dogajanja, kot je kriza leta 2008, opominjajo na potrebo po razumevanju tveganj in dolgoročnem načrtovanju
- Politika in gospodarski dogodki lahko močno vplivajo na finančne trge
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
Na borzi nikoli ni dolgčas. Tudi poleti ne. Čeprav smo na "podkast" počitnicah, smo analizirali zadnji popravek na borzi, ki je prestrašil marsikaterega vlagatelja. V ponedeljek, 5. avgusta, smo bili priča hitremu od pet do osem-odstotnemu popravku na borzi. Mali vlagatelji so se odzvali s prodajo, institucionalni vlagatelji pa z nakupi.
Da je bil strah na borzi precej prisoten, je potrdil tudi indeks nihajnosti, ki mu poljudno pravimo indeks strahu. Ta je znotraj dneva poskočil na rekordno raven. Indeks strahu in pohlepa pa se je usmeril v območje ekstremnega strahu. Glede na to, da so pred nami negotovi časi, polni potencialnih tveganj za podobne popravke kot v začetku avgusta, smo preverili, kako ravnati, ko se tako stresejo tečajnice?
Pred mikrofonom Andraž Grahek in Matej Šimnic, oba iz Capital Genetics.
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
Ameriški Robinhood bo prevzel Bitstamp, ki sta ga leta 2011 ustanovila Slovenca Damian Merlak in Nejc Kodrič. Leta 2018 sta prodala del kriptomenjalnice za približno takšen znesek novemu lastniku.
V tokratni epizodi se sprašujemo, kaj prihod Američana, ki je transformiral panogo upravljanja in investiranja, pomeni za evropske neobrokerje in domačo finančno panogo. Kako bo regulacija kriptopanoge Mica, ki je z enim delom že stopila v veljavo, vplivala na razvoj kriptotrga? Zakaj smo trenutno priča povečani nihajnosti na trgu? Je to dobra priložnost za vstop? Kaj pomeni vračilo bitcoinov iz propadle zgodbe Mt. Gox? Čez lužo se bodo prvič zgodile kriptovolitve. Republikanski kandidat Donald Trump je že zavzel jasno stališče glede kriptopanoge. Kaj nas čaka jeseni na kriptotrgu?
Zadnjo epizodo 4. sezone zaključujemo z Nejcem Bizjakom iz Bitstampa. -
Na trgu nepremičnin, kjer prevladuje kronično pomanjkanje ponudbe stanovanje, je ta hip prodajalec kralj. Za stanovanje se potegujejo številni kupci, prav tako pa tudi nepremičninski posredniki. Pravila igre posredovanja so jasna, a se zdi, da jih nekateri ne upoštevajo.
Pred časom sem prodajala stanovanje. Čeprav sem v oglasu jasno navedla, da stanovanje prodajam brez nepremičninskega posrednika, sem dobila poplavo klicev posrednikov, češ da imajo kupca za moje stanovanje. Vendar so mi hitro dali vedeti, da če želim, da mi pripeljejo kupca, moram z njimi prej podpisati pogodbo o nepremičninskem posredovanju. S tem bi se tudi zavezala k plačilu provizije. Takšno ravnanje se mi zdi nekorektno. Izkušnjo sem opisala tudi na LinkedInu, kjer je bilo precej odziva.
Kot zanimivost, ki ni omenjena v epizodi - večina potencialnih kupcev, ki je prišla na ogled, je prišla brez posrednika.
Gosti epizode so:
- Odvetnik Primož Feguš
- Branko Potočnik, predsednik zbornice za poslovanje z nepremičninami in predsednik Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS
- Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
Kriptoregulacija je pred vrati. Evropska uredba o kriptosredstvih (Markets in Crypto Assets - MICA) se bo začela uporabljati od 30. decembra letos, razen določil glede izdajanja žetonov, vezanih na sredstva (oziroma stabilni kovanci), in e-denarnih žetonov, ki se bodo začeli uporabljati že od 30. junija letos.
Podcast je bil posnet v sodelovanju z Alumni EF, kjer sem vodila okroglo mizo z naslovom Regulacija kripto trgov ter digitalni evro: izzivi in priložnosti.
Pred mikrofonom:
- Marko Pahor, viceguverner in član Sveta Banke Slovenije
- Aleš Gorišek, podatkovni znanstvenik
- Nina Strajnar, predsednica nadzornega odbora pri Paywiser -
Nadaljujemo s serijo krajših epizod na temo, kam zdaj s 100 tisočaki za obdobje treh let. Slišali boste različne poglede na investiranje glede na trenutno okolje.
V tokratni epizodi na vprašanje, kam zdaj s sto tisočaki za obdobje treh let, odgovarja Matjaž Dlesk, upravljavec investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi.
Epizoda je objavljena tudi na Youtube -
Nadaljujemo s serijo krajših epizod na temo, kam zdaj s 100 tisočaki za obdobje treh let. Slišali boste različne poglede na investiranje glede na trenutno okolje.
V tokratni epizodi na vprašanje, kam zdaj s sto tisočaki za obdobje treh let, odgovarja Domen Granda, višji upravitelj v sektorju individualnega upravljanja, NLB Skladi.
Epizoda je objavljena tudi na Youtube - Visa fler
