Avsnitt
-
Kolumbijka María Alejandra Rubio je dom v Sloveniji našla pred slabim letom in pol. Razlog za selitev je njen podiplomski študij. Po izobrazbi antropologinja v Sloveniji dela kot mlada raziskovalka na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih. Te dni jo boste lahko spoznali tudi v drugi vlogi – kot soustvarjalko filma Bojevnice, ki bo v sklopu 19. festivala gorniškega filma na sporedu danes ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale. O filmu, plezanju, kolesarjenju in seveda življenju v Slovenijo je z Marío Alejandro Rubio govorila Andreja Gradišar.
-
Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?
-
Helen Senko prihaja iz glavnega mesta Belorusije – Minska. Domovino se je odločila zapustiti, saj je med drugim svojim štirim otrokom želela zagotoviti boljšo prihodnost in življenje v okolju, v katerem bodo spoštovali njihove pravice. V Slovenijo je prišla po priporočilu prijatelja, dom sta si z možem pred sedmimi leti začela graditi v bližini Trojan. Sama je sicer še približno leto dni živela razpeta med Belorusijo in Slovenijo, saj mlajša otroka nista dobila dovoljenja za bivanje pri nas. Z možem vodita družinsko podjetje, v zadnjem času pa se Helen ukvarja tudi z ličenjem, kar je delala že v domovini. S Helen Senko se je za Drugi pogled pogovarjala Andreja Gradišar.
-
Veronica Marquez iz Venezuele je v Slovenijo prvič prišla pred trinajstimi, drugič pa pred štirimi leti. Ustalila se je v Radovljici, v starem mestu jo osrečuje delo v čokoladnici. Hkrati na kranjski gimnaziji kot asistentka sodeluje pri urah španščine. Caracas, v katerem je živela, je večmilijonsko mesto. Zato jo Radovljica navdušuje s svojo majhnostjo in z odprtostjo ljudi. Ti ji kot tujki velikokrat pomagajo in jo spodbujajo, da je njeno prilagajanje hitrejše.
-
Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.
-
V tokratni oddaji Drugi pogled bomo spoznali mladega Nigerijca z imenom Amarachi Bede Osuji. Za Slovenijo je prvič slišal pred dobrimi desetimi leti, danes pa je tukaj njegov dom, tu si je ustvaril tudi družino. In čeprav, kot sam pravi, slovenščina ni najlažja – in mu kakšne daljše besede in skloni še vedno delajo težave – se je ob obisku v našem radijskem studiu s kolegico Tadejo Bizilj pogovarjal kar v našem, slovenskem jeziku. Poslušajmo oddajo, besedilo je prebrala Špela Šebenik.
-
V prvem Drugem pogledu leta 2025 se odpravljamo v toplejše kraje, in sicer na Kubo. Geraldo Ramirez se je preselil s Kube v Slovenijo pred 16 leti. Za svoj dom si je takrat izbral Kras, natančneje, Sežano. Kaj ali bolje rečeno, kdo ga je pripeljal s sončnega Karibskega otoka na kraško burjo, izveste v tokratnem Drugem pogledu.
-
Božič je zelo pomemben praznik tudi v Nemčiji, predvsem na Bavarskem, od koder prihaja današnji junak Drugega pogleda. To je Christoph Steidl Porenta, ki smo ga spoznali v njegovi zlatarni Zlato runo v Ljubljani in izvedeli, kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kaj pomeni biti zlatar in srebrokovač ter kakšne podobnosti in razlike opaža med Slovenci in Bavarci. Sogovornik pa je tudi član malteškega viteškega reda, kar pomeni, da je zelo aktiven na humanitarnem področju.
-
Fatima Zzahra je 32-letna lastnica butične trgovinice Aya, mati, žena, ljubiteljica dobre slovenske hrane in Maročanka, ki si je dom ustvarila v Sloveniji. Pred meseci se je odločila, da v Ljubljani odpre prvo maroško trgovinico in tako tudi Slovencem približa kulturo te afriške države.
-
Pred dobrim letom je v oddaji Prva vrsta nastopila vsestranska glasbenica, po rodu Srbkinja, ki od leta 2020 živi v Sloveniji. Danes jo bomo spoznali še bolj osebno v oddaji Drugi pogled. Kako so jo, navajeno na srbsko prestolnico, ki nikoli ne spi, v Ljubljani ponoči presenetile razmeroma slabo osvetljene ulice, in kako bo morda nekoč v bližnji prihodnosti navdih za svojo glasbo črpala tudi iz slovenske tradicije?
Foto: Sandra Spasojević -
Zahodna soseda Kameruna je Nigerija, obkrožajo ga še Čad, Srednjeafriška republika ter na jugu Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja. V Kamerunu se od leta 2016 odvija državljanska vojna in prav zaradi njenih posledic in razdejanja je Kamerunec Adamou Eugen Kobi zapustil svojo državo. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
-
"Brez vračanja v Indijo ne bi preživela," pravi Jahnavi Vaishnav, ki v Sloveniji, kjer se sicer odlično počuti, živi že tri desetletja. Poznajo jo številni Slovenci, saj je marsikomu pomagala, deluje namreč kot fizioterapevtka. Več o sebi in svoji zgodbi je povedala Andreji Čokl.
-
V naslednjih minutah bomo v tokratni rubriki Drugi pogled spoznali Melanie Hitchcocks, ki prihaja iz Velike Britanije. V Slovenijo se je preselila lansko leto spomladi, in sicer iz Moskve, saj je njen delodajalec takrat iskal novega ravnatelja mednarodne šole v Sloveniji. Po letu in pol se je na življenje v naši prestolnici že popolnoma privadila, obiskala je tudi številne druge kraje po Sloveniji, se naučila nekaj slovenskih besed ter poizkusila našo tradicionalno hrano, ki ji je zelo všeč. Kaj vse še ima rada in kaj je tisto, kar najbolj pogreša od doma pa je povedala Tadeji Bizilj.
-
Ko se je Darja Bormatenkova pred skoraj desetimi leti preselila v Slovenijo, si ni predstavljala, da ljudje v prostem času hodijo v hribe. V Kazahstanu, iz katerega prihaja, to namreč ni v navadi oziroma je le šport, rezerviran za profesionalne alpiniste. Zdaj pa se 35-letna Kazahstanka z največjim veseljem odpravi na višje nadmorske višine, uživa pa tudi na slovenski obali. Tokratna gostja Drugega pogleda pa nam je še povedala, da je Slovenija postala njen dom.
-
Tokrat se bomo v Drugem pogledu odpravili dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Spoznali bomo namreč Karlo Varga, 27-letno Hrvatico, ki je iz Medžimurja v Ljubljano prišla zaradi študija arheologije. In čeprav je današnja sogovornica odraščala zelo blizu Slovenije, je Lani Furlan povedala, da se kljub temu Hrvaška precej razlikuje od Slovenije.
-
Alejandro Garcia je Perujec, ki živi v Sloveniji. Je tudi ekonomist, ki dela v čokoladnici! Čeprav je Darji Pograjc povedal, da ni najbolj zadovoljen s svojim znanjem našega jezika, ga je prepričala, da sta pogovor posnela v slovenščini. Drugi pogled tako danes o življenju v Limi in Velenju, o prednostih ter slabostih prvega in drugega, pa tudi o prometu, gorah in krompirju.
-
Pred desetimi leti se je Poljak Przemek Duszyński prvič preselil v Slovenijo. Drugič se je k nam vrnil leta 2020. »Včasih je bila Slovenija za Poljake država, kjer mora človek kupiti drago vinjeto, da pride do Hrvaške. Zdaj ni več tako,« mi je povedal, ko sva se srečala v Velenju. Tudi to nam je zaupal, da je pri nas našel najboljšo jed na svetu – rižev narastek.
-
Tokrat v Drugem pogledu prvič gostimo sogovornico iz Črne gore, in sicer Milico Vukićević, 22-letno študentko, ki se je v prestolnico preselila pred dobrimi tremi leti. V Slovenijo jo je torej pripeljal študij matematike, tu pa pozneje načrtuje ostati, tudi zaradi ljubezni do Slovenca. Kako lahka se je Milici zdela slovenščina in kakšno študentsko življenje ponuja Slovenija, slišite v naslednjih minutah. Pred mikrofon je Milico Vukićević povabila Lana Furlan.
-
Šest let živi v Sloveniji tokratna drugopoglednica. To je Argentinka, potomka slovenskih starih staršev, Nadia Magister, modna oblikovalka in solopevka. Odraščala je v glasbeni družini, zato je vedela, da je recimo petje del slovenske tradicije. Vseeno pa jo je presenetilo, kako dobri smo Slovenci v petju.
-
»V Kolumbiji večinoma pijemo tako imenovano filter kavo. Najboljši približek temu, ki ga lahko dobim v Sloveniji, je americano," je v oddaji Drugi pogled, ki jo je Darja Pograjc pripravila na svetovni dan kave, povedal Kolumbijec Andrés David Santamaria Galvis. Podoktorski matematik, ki v Kopru na Univerzi na Primorskem opravlja delo raziskovalca in asistenta, je v oddaji razmišljal tudi o domačem mestu Medellinu, družinski kavni plantaži, kolumbijski kulturi, slovenski hrani in kavi pa tudi o dopisovanju z ameriškim profesorjem, ki ga je po srečnem naključju pripeljalo v Slovenijo.
- Visa fler
