Avsnitt
-
Asbjørnsen, učitelj, in Moe, duhovnik, sta bila prijatelja približno 15 let, ko sta leta 1841 izdala prvi zvezek norveških ljudskih pravljic. Zgledovala sta se po bratih Grim, nemških zbiralcih ljudskih pripovedi. Tudi ta pravljica, ki jo bomo poslušali danes, je iz njune bogate zbirke.
Vir: Modra pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Blue Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green, and Co., London, 1889; New York 21.10.2005
-
Zgodbica nas seznanja s tem, kako so si kanadski staroselci razlagali nekatera dejstva: zakaj ima medved kratek rep, zakaj ima bober ploščatega in zakaj zajec najraje je deteljo. In tako kot pri drugih ljudskih zgodbicah, nastopa nevaren sovražnik, ki ga lahko premaga samo zvit junak, ki ga nato vsi slavijo in se lahko poroči z najlepšo princesko. Ne pa v tej pravljici! Namesto, da bi bili hvaležni, ker je poskrbel za varnost, so ga zavračali, saj so bili jezni nanj. Zakaj? Ker mu je uspelo tisto, česar sami niso zmogli. Pa se zajec ni dal, še marsikatero je ušpičil.
Vir: Kanadske pravljice, zbral Cyrus Mcmillan, prevod Jernej Grobovšek, Šmarješke toplice, Stella, 2019, bere Nataša Holy
-
Saknas det avsnitt?
-
Tale možak je pa od sile. Ne vem ali je tako len ali tako neumen. Česarkoli se je lotil, se je sfižilo. Naredil je več škode kot koristi in žena se ga je naveličala. Na svojem potepanju pa tudi ni imel več sreče. Ampak, star pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce. In tako se je končalo tudi za junaka te pravljice.
Še prej pa morda neznana beseda – gumno.
Ko žito požanjejo, je potrebno še spraviti zrnje iz klasja. To so včasih opravili z mlačvijo v za to namenjenenmu prostoru – gumnu. S posebnimi pripravami, cepci, so tolkli po požetem žitu. In kaj je cepec? To je orodje, sestavljeno iz lesenega držala, palice , na katero je z vrvjo ali usnjenim trakom pritrjena manjša palica, s katero so tolkli po žitu.
Vir: Angel Karaljičev, Bolgarske ljudske pravljice, prevedla Katja Spur, Obzorja Maribor, Maribor 1968, bere Nataša Holy
-
Fantu ni bilo nič do poroke z deklino Pa je že iz zabave načel pogovor z njo in jo toliko časa pregovarjal, da je izrekla želeno besedo.
V zgodbici izvemo tudi, kako so zeljno glavo pripravili za kisanje. To poteka takole: v leseno kad naribaš zelje, ga posoliš, stolčeš s posebnim batom, da izpusti vodo, nato pa ga pokriješ z okroglo leseno desko. Na desko položiš velik kamen, ki poskrbi, da je zelje ves čas pokrito s tekočino in ne pride v stik z zrakom. V nekaj tednih kislo zelje dozori.
Pa morda še neznane besede
jezični dohtar - odvetnik, advokat, jezični pa zato, ker je moral znati spretno govoriti
soldat je vojak
kad je velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda
purman je puran
Doga je deščica za sestavljanje lesenega soda, navadno hrastova
Prisluhni torej zabavni pripovedi Frana Milčinskega Laži .
Vir: Fran Milčinski: Pravljice, zbirka Desetnica, Založba Karantanija, Ljubljana, 1997, bere Nataša Holy
-
V Inabi je živela čudovita princesa. Imenovali so jo Yakamijeva princesa in bila je najlepša princesa v vsej deželi. Njena koža je bila kot žamet, njeni lasje so bili temni kot noč, njene oči pa svetle in mehke kot zvezde. In kot je ponavadi v pravljicah, naj bi se princeska poročila, toda s kom? Kdo bo tako lep in pogumen in dober, da bo osvojil njeno srece?
Vir: The Project Gutenberg eBook of Japanese folk stories and fairy tales, MARY F. NIXON-ROULET, ENTERED AT STATIONERS’ HALL, LONDON, 1908, TOKYO, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Takega konjička bi imela tudi jaz. Vsako jutro bi se postavila k enemu ušesu in bi bila čista in potem k drugemu, pa bi že bila oblečena za v šolo. No, pa to je samo pravljica, kajti ni konja, ki bi lahko skočil tako visoko, razen seveda v pravljici!
Morda nezana beseda:
Zpeček - nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje ali sedenje, zapečkar, tisti ki pogosto leži ali sedi pri ali na peči, se greje in lenari
Brhek fant – čeden, postaven fant
Vir: Čarobni vodnjak, Zbornik pravljic narodov Sovjetske zveze, zbrala in obdelala A. Ljubarskaja, prevedla Marija Kmetova, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948, bere Nataša Holy
-
V ljudskih pripovedkah so pastorke tiste, ki se jim slabo godi. V pravljici, ki jo bomo poslušali danes, pa je bilo dovolj, da je bila ena od hčerk lepa in dobra in prijazna, lepša od matere in sestre. In zato sta jo obe sovražili in zatirali. Ampak – slabo se s slabim povrne in tako se je zgodilo tudi tokrat.
Vir: Francoske pravljice, prevedel, spremno besedo napisal dr. Niko Kuret, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1957, bere Nataša Holy
-
Skoraj v vseh deželah najdemo pravljice s podobno vsebino. Zelo pogoste so zgodbe o zadnji sobi, v katero ne bi smeli pogledati. In pravljičnim osebam (in nam, ki poslušamo) firbec ne da miru in hočejo vedeti, kaj se za tistimi vrati dogaja. Pa se jim radovednost maščuje. Ampak k sreči je vedno tretja sestra ali brat, ki dokočno reši problem. Tudi v italijanski pravljici Srebrni nos, je zgodba podobna.
Vir: Italijanske pravljice, Italo Calvino, izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Tea Stoka, verze prevedla Marija Javoršek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, bere Nataša Holy
-
Kralj Vikrama je bil vladar, čigar ime še danes častijo po vsej Indiji, kajti bil je nadvse moder in pravičen. Nikoli ni nikomur niti za las storil krivice, njegovo srce je bilo zmeraj polno razumevanja in usmiljenja. Zato ljudje še danes, kadar imajo v mislih kakšnega pravičnika, rečejo: »Vanj se je naselila modrost kralja Vikrame« ali »Plašč kralja Vikrame je padel nanj«, ali pa tudi »Sedi na prestolu kralja Vikrame«. Zakaj je tako? Prisluhni indijski pravljici Prestol kralja Vikrame
Vir: Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, prevedel Ivan Skušek, Mladinska knjiga 1967, Ljubljana, bere Nataša Holy
-
Začarana žena, vsa črna, bi lahko postala običajna ženska, če bi ji mladenka. Res je našla pravo deklico, vendar ni šlo vse po načrtih. Ker ni ubogala, so lahko črno ženo rešili šele njeni otroci. No, pomembno je, da se je vse lepo končalo. Prisluhni avstrijski pravljici Črna žena.
Vir: Zbirka Zlata ptica, Avstrijske pravljice, izbral, uredil in spremno besedo napisal Karl Haiding, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, bere Nataša Holy
-
V starih časih je živel grof, ki je bi bogat in je imel zelo lepo hčer. Vendar so se ga ljudje izogibali, kajti govorilo se je, da je povezan z Zlobnim. Nič čudnega, saj je od časa do časa kateri od njegovih služabnikov skrivnostno izginil. Kaj se je tam dogajalo in kdo je lahko rešil ljubko grofično pred nezaželeno poroko, izvemo v tej nemški pravljici .
Vir: The Project Gutenberg eBook of The Diamond Fairy Book, različni avtorji, London, Hutchinson & co. Patternoster Row, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Zelo grda človeška lastnost je grabežljivost. V prvi zgodbici bomo slišali kaj se je pripetilo lovcu in njegovi družini, ki so bili preveč lakomni, v drugi pa o bogu, zaščitniku mesta, ki je pričakoval in tudi dobil nagrado za svojo uslugo. Vendar ga je glavno božanstvo, Nefritni cesar, kaznoval za vedno. Prisluhni kitajskima pripovedkama o kaznovani pohlepnosti
Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy
-
Bratislava je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci hkrati tudi največje mesto te države. Skoznjo teče Donava in ljudsko izročilo je močno povezano s to reko.
Donava je imela mnogo rokavov in v vsakem je živel povodni mož. Tudi v rokavu pod devinsko pečino. Tam je imel svoje prebivališče devinski povodni mož. Bil je navihan in rad se je družil z ljudmi. Ker pa je rad plesal z dekleti, fantje niso bili preveč navdušeni nad njim. Kaj so mu ušpičili, izveš iz bratislavske pravljice Konj z zeleno grivo.
Vir: Zlata ptica, Donavska kraljica, Bratislavske pripovedke, miti in zgodovinske slike, Marija Duričkova, prevedla Bilka Mate, TSN Martin, ČSSR 1989, bere Nataša Holy
-
V čeških pripovedkah, tako kot tudi pri drugih narodih, velikokrat nastopa stara čarovnica. Ta se imenuje Jezibaba. Je suha, grbasta, oblečena v črn plašč, na glavi ima špičast klobuk z velkimi krajci, na nogah prevelike čevlje, ki so včasih raztrgani, ima zelo dolg nos in skoraj nič zob. V roki ima grčasto vejo, s katero si pomaga pri hoji ali pa jo uporabi za letelnje ali pa za čaranje. V tej pravljici nastopajo kar štiri Yezibabe, ena grša od druge. Pa nič strahu, vsaj tri so čisto prijazne.
Vir: The Project Gutenberg eBook of Czechoslovak Fairy Tales, Parker Fillmore, 2.5.2010, HARCOURT, BRACE AND COMPANY, NEW YORK, 1919, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Ste že kdaj slišali tisto: imaš večjo srečo kot pamet. No, to bi veljalo za Petra, kajti kljub temu, da ni imel veliko možganov, je imel srečo, ker se je oženil s pametno deklico. In kot je menila modra žena, Če ima mož pametno ženo, pomeni ta možgane, ki jih on potrebuje.
Vir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy
-
Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, - kaj mislite! - in ne pamet; takšni so. Prisluhni venčku butalskih zgodbic pisatelja Frana Milčinskega.
Vir: Fran Milčinski: Butalci, Mladinska knjiga, Založba d.d., Ljubljana 2011, bere Nataša Holy
-
Dobra volja premaga vse ovire. Naduti kalif ni prenesel, da bi bil lahko njegov podložnik vesel, kar tako vesel. Zato je poskrbel, da bi mu vzel razloge za veselje. Toda, dobra volja je nepremagljiva. Hasanu je uspelo vsakič znova zaživeti v veselju in zadovoljstvu, dokler ni kalifa premagal s svojo premetenostjo. In ta mu je končno dopustil, da je lahko živel po svoje.
Besede, ki jih morda še ne poznaš:
Kalif je vladar, duhovni poglavar islamske skupnosti
Derviš je muslimanski duhovnik, največkrat zelo reven
Baba je spoštljiv pridevek za starejše osebe
Čusti so lahka obutev, sandali
Vir: Zbirka Biserna čebelica, Armenske pravljice, prevedel Širok Albert, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, bere Nataša Holy
-
Drobna deklica, tako majhna in nemočna, da so jo skušali vsi izkoristiti. Toda zaradi sboje dobrote je pridobila prijateljico, ki ji je pomagala premagati stiske in jo popeljala v deželo, kjer je lahko srečno živela.
Veš kaj je strnišče? To je njiva, na kateri je bilo požeto žito.
Vir: Hans Christian Andersen, Snežna kraljica in druge pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy
-
Bolgarsko ljudsko izročilo je bogato. Imajo veliko zgodbic in pripovedk o živalih, ki imajo navadno človeške lastnosti. Danes prisluhni dvem zgodbicam. Najprej tisto o lisici, ki ne zmaga vedno, čeprav je prebrisana.
Lisica je torej lačna preživela zimo, kaj pa medvedka? Tudi ta se je želela oskrbeti za zimsko toplo oblogo, pa je bila prehitra. Kako se je rešila kosti?
Petelinček kratkorepec in druge bolgarske ljudske o živalih, izbral in spremno besedo napisal Ljudmil Dimitrov, priredila Slavica Remškar, prevedla Magdalena Cvetkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018, bere Nataša Holy
-
Kdo je tej pravljici je najslabši? Povodni mož? Ne, mislim, da je bil to oče. Ne samo da se je hčerkam lagal in vse tri izdal, že po prvem poskusu bi moral vedeti, kaj sledi. No, pa če oče ne bi bil take sorte, potem tudi pravljice in prigode pogumne in iznajdljive tretje hčerke ne bi mogli poslušati.
Pa še nekaj: radovednost je zelo pozitivna lastnost, čeprav je prvi dve sestri veliko stala. Vendar, če tretja sestra ne bi bila radovedna, bi se vse končalo zelo slabo.
Prisluhni torej in presodi o vrednotah te pravljice.
Zlata ptica, Finske pravjice, prevedla Jelka Ovaska Novak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966, bere Nataša Holy
- Visa fler
