Avsnitt
-
Pohodništvo, obiskovanje gora, tudi pozimi, sploh pa poleti, se je v zadnjih letih izjemno razširilo. Tudi tujih pohodnikov je pri nas vedno več, ta množičnost pa se seveda odraža tudi v številkah intervencij. Gorski reševalci so recimo leta 2013 opravili 329 intervencij, leta 2019 že 604, leta 2023 je padel rekord, 685 posredovanj, lani malce manj, 629, letos že 23 pa smo šele 25. januarja.
V terenskem studiu smo gostili izkušena inštruktorja mariborskega društva GRS Ljuba Hansela in Janeza Glažarja.
-
Turno smučanje, zimski šport, ki bo svojo premiero doživel na olimpijskih igrah leta 2026, postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji. Podali smo se na Roglo, kjer smo po jutranjem nedeljskem treningu ujeli del slovenske reprezentance. Selektor Robert Pritržnik, trener Simon Iskra in tekmovalec Maj Pritržnik so predstavili tudi posebno opremo in discipline, ki so precej drugačne od tistih, ki jih poznamo v alpskem smučanju.
Foto: MMC, Reuters -
Saknas det avsnitt?
-
Začel je kot športni plezalec, v najstniških letih pa so ga tudi zaradi počitnic, preživetih v hribih, kamor ju je z bratom vodil oče Tomo, prevzele gore. Danes je Aleš Česen vrhunski alpinist, prejemnik dveh zlatih cepinov, zadnjo alpinistično nagrado je prejel leta 2018 skupaj z Luko Stražarjem in britanskim alpinistom Tomom Livingstonom, potem ko so kot drugi v zgodovini osvojili karakorumski sedemtisočak Latok I. Lani sta z Livingstonom v alpskem slogu preplezala dva tisoč višinskih metrov dolgo prvenstveno smer na Gašerbrum III in v zgodovino svetovnega alpinizma zapisala šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak, visok 7.952 metrov. Aleš Česen je tudi gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki mu omogoča, da se z vodenjem ukvarja profesionalno doma in kjer koli po svetu, zadnjih nekaj sezon dela na Antarktiki. Obiskali smo ga blizu Preddvora, kjer ima hribe za hišo. In večkrat kot plezati nekaj resnega se v hribe odpravi za dušo.
Foto: Tom Livingstone -
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka.
Foto: Matic Božič -
333 glasbenih umetnic, umetnikov in zasedb iz 33-ih držav. 4000 delegatov in glasbenih profesionalk, skupaj kar 40.000 obiskovalcev in obiskovalk. Take so številke z 39., razprodanega predstavitvenega festivala Eurosonic Noorderslag, na kratko ESNS. Ta je bil prejšnji teden v nizozemskem mestu Groningen.
V posluh toplo priporočamo prejemnike in prejemnice nagrad Music Moves Europe: Judeline, Kingfishr, Naomi Sharon, Night Tapes, UCHE YARA in Yamê. -
23. januarja 2020 je kitajska oblast v mestu Vuhan razglasila karanteno in enajst milijonov ljudi za dva meseca, dva tedna in dva dni zaprla v svoje domove. Pet let po začetku pandemije koronavirusne bolezni se nam iz Vuhana oglaša Luka Hvalc.
-
"Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika," pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
-
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
-
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
-
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.Nastopajoči:Eva Pavli – NitiKiKi – O-ou!Jon Vitezič – Vse ti damTrine – GraceKlemen Slakonja – How much time do we have leftŽan Videc – Pusti da goriAnna – ČaoJuly Jones – New ReligionZveN – DivjaPolarAce – KindAstrid & The Scandlas – ToucheRAI – Frederisk’s Dead
-
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
Fotografija: Josef Aschbacher, Vir Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
-
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
-
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
-
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
-
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
-
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
Antropolog Dan Podjed, kognitivni nevroznanstvenik Grega Repovš, socialna in kultruna psihologinja Hana Hawlina in kulturologinja Natalija Majsova odgovarjajo na vprašanja: Kakšna je vloga spominskih albumov in zakaj je pomemben način beleženja naših spominov?
-
V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.
-
Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.
-
"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo.
Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem. -
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.
Foto: Tatjana Splichal
- Visa fler
